Zelenica - Šentanski plaz - Begunjščica - Osrednja grapa

Faks do 17:10, nato hop v avto in naravnost proti Ljubelju... ne vem, kdaj sem se nazadnje tako jezil, da še nimamo šentviškega predora, kako počasi je šlo po Celovški! :( Šele ob 18:15 sem tako štartal z Ljubelja, od avta na smučeh. Neverjetno, pa že konec februarja je bilo potrebno smuči nositi! :) Na Šentanskem plazu sem ujel čudovito špuro, ki me je pripeljala na greben; sneg je bil zaradi kar pozne ure že pomrznjen in tik pod grebenom sem se skorajda odpeljal vzvratno nazaj v dolino. :) Po uri in še nekaj minutah sem bil na 2060 m, po zahodu sonca sem se v pretežno jasnem vremenu spustil v Osrednjo grapo. In res mi ni bilo žal!! Tako mehke in široke grape ne pomnim, po pršiču sem se pomikal vedno niže, pod grapo sem šel čisto desno in vriskal po pršiču... :) Spodaj je bila že skorja, a se je dalo nekako preživeti, smučišče pa trdo kot se šika in po četrt ure sem bil pri avtu, 19:45. Kako fino, da se je premaknila ura!!! :)

Beri naprej ...

Zajzera - koča Pellarini - Nabojsova škrbina

Igorjevo sporočilo o odličnih razmerah pri naših zahodnih sosedih je bilo dovolj močan magnet, da nas je danes potegnilo nad Zajzero. Z Majo in Borutom smo se dopoldne pripeljali do izhodišča v Zajzeri in nato sledili smučinam. Po cesti do tovorne žičnice se je preklemano vleklo, nato smo nevede ubrali Igorjevo (levo) varianto in dosegli kočo z leve strani. Čez stene Viša so grmeli slikoviti plazovi, a naš cilj je izgledal kar varen pred njimi. Po odlični cik-cakasti smučini smo bili kmalu na Nabojsovi škrbini in bili veseli, da je nas je tam velika večina govorila slovensko. :) Po odličnem pršiču smo vriskali nazaj proti dolini, se držali desno, skakali čez skalce (saj v resnici ne moremo vedeti, kaj je bilo spodaj -- pod 2 m snega)... To je bila res igriva smuka. Pod kočo smo se spustili skozi žleb v gozd in prečili levo pod Nabojs, potem pa po cesti do izhodišča. Prekrasna tura v izjemnem okolju!!! :)

Beri naprej ...

Krma - Pastirska koča - pod Kalvarijo

Kar naprej je padal sneg, mene je pa močno vleklo v hribe. Med telefonskim pogovorom z meterologom na Kredarici sem izvedel, da še nihče ni pregazil do njih, da cesta v Krmo še ni prevozna, da je še nevarno za plazove in da so popoldne možne plohe.

Vseeno sem se odpeljal v Krmo in se kot prvi brez verig pripeljal do konca -- tik pred mano je tja prišel plug. Pa še parkirni prostor mi je splužil, hvala!!! :)

Malo pred poldnevom sem se odpravil proti Kredarici; +5°C pove svoje, sneg je bil moker, iz sten na levi pa se je obilno in redno plazilo. Bučanje ni bilo prav nič prijetno za poslušati, a to me je le pospeševalo. Po že kar utrjeni špuri sem jo mahal proti pastirski koči in ~150 m pod njo dohitel (+ prehitel) kar veliko skupino Hrvatov, ki so gazili na polno (do pasu :) ). Hrvaški smučar je spredaj vlekel špuro, kar sem moral od pastirske koče naprej početi jaz. Iskal sem varna pobočja, saj se sneg ni najbolje sprijel s podlago, zato sem pod Kalvarijo potegnil precej desno proti Rži, nato pa nazaj proti Kalvariji. Po 2 urah sem na ~2200 m prišel na zmeren veter, spustila se je megla in začelo je snežiti. To me ni prav nič pospeševalo -- le še ustavilo me je. Tako sem izpod Kalvarije odsmučal nazaj v Krmo; sneg je bil silno počasen (do 2200 m moker!!!), zato sem moral večinoma spuščati naravnost navzdol. Zlahka sem prožil manjše plaziče, saj se zadnji sneg ni sprijel s podlago. V vedno močnejših padavinah (nad ~1400 m sneg, pod ~1400 m dež!) sem se kar dobro namočil nazaj do avta. :) Hrvaški smučar je tisti dan do Kredarice potreboval 8 ur, zadnji pešec pa kar 11!!!

Beri naprej ...

Gorenja Žetina - Blegoš 2x

S prazničnimi dobrotami prekrita miza človeka kar presenetljivo upočasni... :) Zato sem šel danes na že ogromnokrat preverjeni "plazovno varni" griček med dolinama Poljanske in Selške Sore.

Na Gorenjo Žetino sem se pripeljal okoli osmih zjutraj, sneg je bil še suh, smučina potegnjena. Do sedla Črni kal sem se torej držal smučine, nato pa začel vleči špuro po "tastrmi" -- po severnem grebenu. In je kar lepo šlo, v dobri uri in pol sem bil na vrhu. Zgoraj je že (spet :( ) pihal JZ veter, greben je bil ponekod spihan. Odsmučal sem po dolini na sever -- izjemne razmere, odličen pršič, ki je omogočal brezskrbno vijuganje in skakanje čez prelomnice v pobočju. Spodaj na gozdni cesti sem hitro spoznal, da še zdaleč ni bilo dovolj, zato sem se še enkrat vzpel nazaj na vrh. Tokrat sem špuro vlekel stran od posmučane doline in prišel naravnost na vrh. Smuka je bila še boljša kot prva, saj sem tu smučal po deviškem pobočju. Okoli poldneva sem priletel na Žetino in še cel dan se mi je samo smejalo... :) Pa mišično vročino sem tudi dobil -- v celi zimi nisem povozil toliko pršiča.

Beri naprej ...

Soriška planina - Slatnik - Lajnar

Po kar dolgotrajnem sneženju se je okoli SBG nabralo kar nekaj novega snega -- smučarji, ki so bili na Soriški planini dopoldne, so poročali o pol metra celca. :)

Zvečer sem mimogrede na poti v Baško grapo skočil pogledat to čudo... pršič. V vasi Sorica je bilo že ~20 cm snega in po cesti je šlo res komaj; če bi se upočasnih za ~5 km/h, že ne bi več zvozil vseh klancev. Precej pozno sem skočil iz avta na smuči in se prijel smučarske proge. Po rahlo zamedeni smučini sem nato zavil desno proti Slatniku in med vzponom meril novi sneg --> od 60 do 70 cm ga je bilo!!! V pol ure sem bil na Slatniku, presenetile so me velike opasti na grebenu. Spust nazaj na smučarsko progo ni bil prav zabaven, saj je bilo pršiča preveč. :) To se pa redko zgodil. Za "bis" sem na hitro skočil še na Lajnar in do avta prismučal že napol v temi. Vožnja navzdol je bila pa še najbolj adrenalinski del ture... :)

Beri naprej ...

Pl. Javornik - Pl. Lipanca - Mrežce

Dan po vrnitvi z Madžarske sem bil še čisto "odštekan" zaradi močnih doživetij... in nekako sem se mogel "prezračiti", spet vrniti v vsakdan.

Po faksu sem se popoldne odpeljal na Pokljuko in se zaradi globokih kolesnic komaj komaj pripeljal do izhodišča za Pl. Lipanca. Snežilo je, novega snega je bilo ~10 cm. Vlekel sem špuro proti Pl. Lipanca, snega je bilo vedno več, na grebenu Lipanskega vrha že 15-20 cm. Oblaki so se občasno umkanili in dočakal sem celo sončne žarke, vse okoli pa polno bleščečega puhca... res pravljično!! Po dobri uri hoje sem bil na Lipanskem vrhu in v obdobju dobre vidljivosti odsmučal nazaj. Sneg me je zelo presenetil, ravno prav ga je bilo, da nisem drsal po stari pomrznjeni podlagi. :) Tudi precej hitro je šlo in v manj kot 20 minutah sem bil spodaj.

Beri naprej ...

"Ja, uspelo nam je. APZ TT je zmagal na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope. Občutki so fenomenalni, neprimerljivi s čimer koli v preteklosti ...

Na odru nam je uspelo marsikaj, od najboljše izvedbe Gallusa, do skoraj popolnega basovskega akorda"" pri Libera me, uspešnega preboja čez jezikovne zagate madžarske skladbe, fenomenalne Izštevanke s koreografijo... Da ne govorim o pianu in pianissimu, ko je bilo to treba, forte (kaj šele FFF) je bil tudi tisti pravi. ;) Predvsem pa smo na odru uživali... in peli. Tako priložnost dobi malo zborov, od slovenskih poleg APZ TT enkrat že tudi KZ AVE, ki pa tokrat (lani jeseni) ni zmogel do finala -- latvijski zbor je bil v Tolosi za njih premočan.



(klikni za večjo!)

Nekaj več kot 40 pevcev in pevk (od tega 10 brucev/bruck!!! in 10 "novih bivših" pevcev) APZ TT je kljub (prepogosto neutemeljenim) kritikam, neodobravanju in tudi prikritemu onemogočanju (in še kaj bi se našlo v tej naši deželici, ŽAL!!!) prepričalo mednarodno tekmovalno žirijo, da smo bili tokrat številka 1 na mednarodni zborovski sceni. In ja, tudi zelo dobri Latvijci, ki so bili hit zadnjega Maribora (06), so tokrat ostali brez nasmeha na obrazu. Ker "The European Grand Prix for 2008 goes to Slovenia!!!"

Več: http://apztonetomsic.blogspot.com/

Beri naprej ...

Soteskar - Lubnik in Sv. Jakob

Komentar Nadje me je spodbudil, da hitro napišem tole... Ja, sem jo našel tanajboljstrmo. :) Ob vznožju sem parkiral in najprej tekel po gozdnih cestah mimo drvarjev, ko je bilo ceste konec (približno na polovici SV pobočja), pa kar naravnost na vrh. In kako strmo je bilo!!! Neverjetno, kaj skriva grič pri Škofji Loki. :) Strme grape, skalnati grebeni, v mokrem, kot je bilo danes, pravi podvig! Gor je bila megla, tako da sem se dol grede malo izgubil in sestopal po prav tako strmem pobočju naravnost navzdol -- tokrat po SZ. ;) Večinoma po vseh štirih. :)

Na Sv. Jakoba sva šla popoldne s Tejo --> pred slabim mesecem dni ji je med nočno smuko ob polni luni kloža na vrhu Šentanca (Begunjščica) zvila koleno ... Ker je Teja Teja, ji to ni bilo dovolj in sva šla še na Rog. Če bo tako naprej, bo zdaj-zdaj spet na nogah. ;)

Beri naprej ...

Z APZ-TT se bomo pojutrijšnjem ob 24:00 odpravili proti Madžarski, in sicer v mesto čisto blizu vzhodne meje naše sosede. Zakaj? :)

Tam bomo v soboto nastopili na tekmovalnem koncertu za Veliko nagrado Evrope; tekmovanje je znano kot največje tekmovanje neprofesionalnih pevskih zborov na svetu. Nekaj o tekmovanju sem že pisal na ORTOspletu.

Tekmovalni koncert bo prenašal tudi 3. program madžarskega nacionalnega radia; v Prekmurju ga morda še lovite, čisto za vse pa je dosegljiv na http://stream001.radio.hu/mr3.m3u (odpre se vam privzeti multimedijski predvajalnik)!

Torej v soboto, 15. marca ob 18:00 na zgornjem linku...



vir: http://www.bbcc.hu/

Veseli bomo vsakega "spletnega navijača"!

V zadnjih dneh je oživel tudi blog "APZ dogaja...", kjer je že naš (z basovskim humorjem obogaten) načrt poti. :)
http://apztonetomsic.blogspot.com/

Beri naprej ...

Golte na 100 in 1 način :)

Ker sta me obe tekmi, ki sem se ju v tej sezoni udeležil (Vogel, Pokljuka), precej navdušili, sem šel pogledat še na Golte (tekma naj bi bila na Okrešlju, a so jo zaradi novega snega prestavili na bolj gozdnat teren). "V tretje gre rado" in res je bilo tako... :)

Pri Trojanah sem pripeljal izpod oblačnega pokrova in se veselil sonca na celjskem; spletne kamere na Golteh so še dopoldne prikazovale sončno, jasno vreme! A žal je bila konvekcija prehuda -- vrhovi so bili v oblakih. Najprej smo se z gondolo zapeljali iz doline do hotela na ~1400 m, kjer smo prevzeli štartne številke in se pripravili na štart.

Ob 13 h je bilo odštevanja konec, zagnali smo se po smučini proti nimampojmakam. :) Res, večino tekme nisem imel pojma, kje sem (sicer meni precej tuj občutek ;) ), a važno je bilo le, da sem prav in da jih ni preveč spredaj... :) Prvemu položnemu vzponu po eni izmed gozdnih cest je sledil atraktiven spust, kjer nas je večina tudi bolj od blizu pogledala snežno odejo; mene je prevalilo, ko mi je cel sneg "vzel" levo smučko, potem je nekaj časa šlo hrbtno, končal sem na boku. :) A ni bilo časa za oživljanje, na račun prigod na tem klancu (padci, pasje prigode) sem pridobil nekaj mest, a takoj na koncu strmega spusta zgrešil smer -- namesto ostro desno sem šel kar naravnost. A nisem bil sam... na srečo sem se dovolj hitro vrnil in nadaljeval po pravi smučini.

Do tu imam še vse "pošlihtano", naprej pa sama zmeda v glavi, položni deli, vzponi in spusti so se menjali, da sem že vse pomešal. Psov niti nisem vedno snemal (preveč časa izgubim med menjavo ;) ) in se je kar poznalo, da sem jih tokrat celo namazal. Kontrole ob progi sem občutil bolj kot spodbudo, sploh, ko sem na eni izvedel, da sem peti. ?! Kako pa to?! (dva sta se izgubila, a na srečo tudi nazaj našla, torej sem bil tam 7. ;) ) Malo po smučišču, malo off-road, gor, dol, ne vem, kdaj sem se nazadnje tako zelo ubijal navzdol po smučarski progi -- na vrhu si nisem vzel časa za blokado pancarjev in smuči, le pse sem dol potegnil... kako je treslo, kar poskakoval sem na odblokiranih vezeh, če ne bi šlo tako (pre)hitro, bi se še smejal samemu sebi zraven. :) Na enem spustu sem izgubil psa in potem počakal prijaznega smučarja, da mi ga je prinesel... sicer bi šlo po zlu kar nekaj minut. :( Previdno smučanje in preveč porabljenega časa za menjavo sta me postavila še 2 mesti bolj nazaj, a vseeno sem bil na vrhu zadnjega vzpona še kako zadovoljen s potekom. ;) Zadnji spust se je končal na ciljni črti... torej 9. mesto, 1. med mladinci. :) Sledilo je kosilo, nato pa podelitev in razglasitev rezultatov slovenskega pokala. Naračunali so, da sem izkoristil zadnjo priložnost za zmago med mladinci -- naslednje leto grem med člane. ;)


(klik za večjo!)

vir: Gore-ljudje.net

Rezultati

Ta vrsta aktivnosti "na čas" me je res precej navdušila; če ne drugega, je to sijajna popestritev za obdobja, ko se zaradi slabih razmer ne morem podati kam bolj "za res" (--> v hribe, s fotoaparatom, merilnimi aparaturami, časom za sonce... ;) ). Zelo mi je všeč zdrav tekmovalni duh, ki vlada med smučarji, z vseh strani sem bil deležen nasvetov in podpore. Hvala!!! In skoraj gotovo se vidimo v prihodnji sezoni... :)

Več na strani:
Komisije za tekmovalno turno smučanje
Gore-ljudje

Beri naprej ...

dolina Suhe - Pl. Blato - Pl. pri jezeru - Pl. Dedno polje - Bela glava

Nedokončano delo v mraziščih Fužnarskih planin naju je z očetom danes ponovno prisililo k obisku tega konca; v sredo namreč zaradi snega nisem mogel do najbolj oddaljene točke.

Dopoldne sva se pripeljala v dolino Suhe in se s smučmi po kolesnicah lagodno vzpenjala proti Pl. Blato. Prezadovoljna sva bila, ko sva videla utrjeno smučino --> torej je nekdo hodil tu za mano. :) Do Pl. pri jezeru je bila hoja netežavna, malo je motilo le rosenje, nad ~1400 m rahlo sneženje. Na Pl. pri jezeru mi je bilo hitro jasno, od kod tako dobra smučina -- vse sledi so vodile k skupini Francozev, ki sem jih srečal na Komni. Izgleda, da so se od Koče pri Triglavskih jezerih spustili do Črnega jezera, nato pa sledili moji smučini čez Pl. Viševnik v dolino. To je postalo nedvoumno, ko sva videla cel kup smučin v smeri Pl. Viševnik, a vse so bile narejene med smučanjem -- nihče se tam ni vzpenjal.

No v najini smeri proti Pl. Dedno polje ni po sneženju še nihče hodil, tako da so moji celca lačni psi spet prišli na svoj račun. :) Začelo je zmerno snežiti, a sneg je bil do ~1600 m bolj moker kot suh, više pa suh. Na ~1700 m sem prišel v meglo in komaj našel mrazišče, da ne omenjam vratolomnega spusta proti dnu mrazišča v difuzni svetlobi... :) Potem sva odsmučala po smeri vzpona; brez maž je šlo bolj za silo, sneg je precej zaviral smuči. Malo nad Pl. pri jezeru sva srečala Roka, ki jo je mahal po najinih sledeh; kje se je on podil, se da prebrati TUKAJ.

Po gozdni cesti je šlo malo bolje kot v sredo... raje imam led. ;)

Beri naprej ...

"Tokrat je bilo res ekstremno, da bi bilo že težko bolj! :)

Imeli smo burjo 200 km/h (uradna postaja je izmerila celo 218 km/h), ki je:
- nas vrgla na tla,
- nas drsala po tleh,
- odpihnila dvoje merilne šalčke,
- povročila zaprtje ceste skozi Bakarski zaliv,
- sredi Gorskega kotarja ustvarila sibirski ambient,
- morje spremenila v ogromno reko,
- želela obrniti avto,
- ZVABILA 4 GEOGRAFE v Kvarner. :)

Več sledi čez nekaj dni; film je v montaži...

Beri naprej ...

Komna - Črno jezero - Pl. Viševnik - Pl. Ovčarija - Pl. Viševnik - Pl. pri jezeru - Pl. Blato - dolina Suhe

Zjutraj je le še rahlo snežilo, ponoči je padlo še ~20 cm snega, tako da ga je bilo novega skupaj 70 cm!!! Okoli 8. ure sem se odpravil proti Črnemu jezeru; najprej sem se moral spustiti tistih 100 m proti Savici, nato pa se je začelo gaženje... Nekajkrat sem se kar dobro izgubil, a to na srečo opazil (GPS, karta) in se vračal na pravo pot. Do Črnega jezera sem potreboval kar 3 ure; med potjo je večinoma rahlo do zmerno snežilo, ko sem se približal robu Komarče, sem prišel na zmeren SV veter, T je bila malo pod 0 °C, pri Črnem jezeru je bilo snega 50 cm. V dolini pod Pl. Viševnik sem spet kar zašel, a užival v snežni idili s snegom na smrekah, fotogeničnimi prizori v gozdu in občasno osvežujočo vejavico. :)

Na Pl. Viševnik sem bil že pošteno utrujen od dolgega gaženja, a me je izboljšavanje vremena pognalo naprej -- pod Grivo proti Pl. Ovčarija. Prečka je bila sitna je na mestih, kjer pod novim snegom ni bilo podlage, sicer je bila zelo "užitna". :) Med sprehodom po planoti je začelo sijati celo sonce in na Pl. Ovčarija sem imel prav prijetne razmere -- snežno idili, sonce, T +1 °C. Po smučini sem se vrnil na Pl. Viševnik, se spustil na Pl. pri jezeru in še vedno s psmi nadaljeval proti dolini. Pri lesi sem pse snel, a je šlo še počasneje!!! Nisem mogel verjeti... dol grede sem se moral potiskati / gaziti. Razen najbolj strmih delov proti Pl. Blato sem to počel ves čas do gozdne ceste proti Pl. Vogar. Tam sem na srečo prišel do kolesnic džipa, tako da je le počasi šlo, še ~200 m so bile sveže kolesnice, ki so mestoma pomrznile; še vedno sem moral zaradi zmanjšanja trenja eno nogo držati v zraku. "KR NEKI!" :( Komaj sem se pripeljal do obračališča malo pod 700 m; tam me je čakalo drugo prevozno sredstvo (tja sem ga nastavil včeraj ;) ), s katerim sem se prestavil prav do Savice. Vsega gaženja je bilo 8 ur (ustavljal se za dlje kot 2-3 minute nisem!)... uf kako dolga lahko postane kratka tura! :)

Beri naprej ...

Savica - Komna

Spet sneženje... toda treba je po podatke v mrazišča! :) In sem spet šel v Bohinj. Popoldne od doma, do AC izvoza Kranj-zahod je deževalo, naprej snežilo. Bliže ko sem bil Bohinjskemu jezeru, več je bilo snega. :) Do SC Vogel je bila cesta super vozna, naprej proti Savici pa komajda -- že po nekaj 100 m me je začelo močno odnašati levo-desno. Nekaj ovinkov sem prevozil, kot bi držal "ročno", a ne nalašč... enkrat je šlo tudi sumljivo blizu količku, tudi milimetri štejejo... potem pa je bilo kar naenkrat konec kolesnic -- predhodniki so obupali ~800 m pred Savico. Še malo bolj sem stopil na gas in plužil sneg pred seboj... :) Pa je kar lepo šlo, dokler ni na ostrem levem ovinku čisto malo zmanjkalo in obtičal sem na mestu. Po nekaj poskusih vzvratno (boljše težišče ;) ) sem že prišel malo više in mi je do naslednje ravnine manjkalo le še ~20 m, nakar se na lepem po mojih kolesnicah pripelje avto-šola. :) Nisem mogel verjeti... je pa dobra ideja --> zimska relacija. No tudi AŠ je kmalu obrnila, meni pa se je uspelo prebiti prav do Savice. :) Tam sem izmeril 23 cm južnega snega, še vedno je snežilo.

Hitro sem obul smuči in se odpravil po mulatieri proti Komni; do Pekla je še nekako šlo, čeprav ni pred menoj hodil še nihče in sem imel največ težav z vlečenjem smuči iz snega. :) Nad Peklom je bilo iz metra v meter več snega, najbolj izrazito se je to opazilo na ~1300 m; od te višine naprej je bil vsak korak bolj naporen, težak sneg se je prijemal na smuči, udiralo se je skoraj do kolen. Na zadnjih serpentinah pod kočo sem naletel na snežne zamete, v katerih se mi je tudi s smučmi udrlo krepko čez kolena, neverjetno! Do koče sem prišel po 2 urah, tik pred temo, z zmernim SV vetrom je snežilo --> pravi metež! Snega je bilo 50 cm.

V koči sem srečal skupino Francozev (15+); za naslednji dan so načrtovali preboj do Koče pri Triglavskih jezerih, kasneje pa še na Prehodavce in na Kanjavec. :) Kar malo prehuda za take razmere... Povedal sem jim, kam se odpravljam jaz, in hitro so se odločili, da se bodo v primeru slabih razmer prebili do Črnega jezera, nato pa po moji smučini: na Komno / na Pl. Blato in naprej v dolino.

Beri naprej ...

Sanek - Matajurski vrh - Rušnata smer

Vreme se je končno malo popravilo, tako da sem dopoldne lahko skočil v Peči. Po gozdni cesti sem se peljal proti Saneku in na ~1200 m obtičal v snegu. Nadaljeval sem naravnost proti sedlu med Poljanskim in Matajurskim vrhom s smučmi na nahrbtniku; ker je bilo precej vroče, se mi je kar udiralo. Najbolj izrazita grapa v pobočju ni zalita in se je ne bi dalo v celoti presmučati, zato sem bolj računal na Rušnato smer -- to sva lani aprila prvič presmučala z Rokom.

Na ~1600 m sem skočil na pse in z njimi napredoval proti grebenu. Više ko sem bil, bolj je pihal veter, občasno sem se moral ustaviti in počakati, da so sunki minili! Sploh na sedlu med Poljanskim in Matajurskim vrhom so sunki presegali hitrosti 120 km/h... :) Zadnjih 50 m do vrha je bilo požledenih, prav 2 cm debel led se je naredil; z malo grobosti sem ga lahko prebil in nadaljeval na smučeh.

V zadnjih 2 tednih je pobralo ogromno snega, kar nisem mogel verjeti, da sem takrat lahko smučal z vrha po Južni smeri -- zdaj sploh ne bi več šlo. :(

Odsmučal sem po omenjeni Rušnati smeri -- prva grapa z vrha proti Saneku. Imel sem zelo dobre razmere, 10 cm mokrega snega na trdi podlagi. Na bolj ozkih delih se je sicer malo plazilo, a ni bilo krize. Za razliko od prvega spusta je bilo tokrat precej več snega in sem moral po rušju le ~10 m v levo. Najbolj točna ocena smeri bi bila III+, mesta S4.

Že pod vsemi težavami sem z levo nogo zapel za rušje (na srečo sem to "pričakoval", kolikor se sploh da), obrnilo me je na hrbet, sledila je salta nazaj, nekaj metrov vzvratnega smučanja po strmini 35°C, nato pa mehko ustavljanje v rušju. :) Še dobro...

Na koncu plazovine sem moral smuči sneti in se ~30 m prebijal čez rušje peš. Potem pa po gozdni cesti do avta z vmesnima 10 metrskima prekinitvama. :)

Beri naprej ...