Čez Hohkowbl in Raskovec

Sanek - Matajurski vrh - Veliki Raskovec - Dole - pl. Suha - Laški Rovt - Bohinjska Bistrica

Mrazišča pod Rodico so že klicala k ponovnemu obisku in tura se je tako ponudila sama od sebe. :-D
Oče me je zjutraj odložil nad vasjo Stržišče, potem pa sem v naglici pozabil vzeti s seboj mobitel in hrano. Na srečo takrat še nisem vedel, da se moja tura precej pokriva s spomladansko medvedovo...

Že na ~900 m sem stopil na smuči in se vzpenjal po gozdni cesti proti Saneku, potem pa kar naravnost proti sedlu med Poljanskim in Matajurskim vrhom. V zgornjem delu sem prišel na kložo in malo je že začelo pokati po smučmi, tako da sem zadnjih ~150 m raje pregazil peš naravnost na greben. Po grebenu do vrha Matajurskega vrha seveda ni bilo več težav, le še krasen razgled me je zelo upočasnjeval. Z Matajurskega vrha sem peš prečil greben proti Raskovcu; moram reči, da me je zahtevnost prečenja kar presenetila, saj je v začetnem delu precej izpostavljeno! S sedla na Raskovec pa sem kar naprej padal v luknje v snegu -- spodaj je bilo rušje in nemalokrat sem padel do pasu v luknjo.



Nekako sem se prebil čez te težave in zadovoljen odsmučal po zahodnem pobočju Raskovca v Dole; v zgornjem delu je bil sneg super, spodnja polovica pa zoprna in nevarna. Bolj pri stenah sem imel kložo, desno pa sneg, ki se mi je pod nogami neprestano plazil. Tako sem smučal levo-desno čez plazeči se sneg in poskušal vzdrževati čim večjo hitrost, da bi lahko ob splazitvi ušel. :-D
Tega mi na srečo ni bilo treba početi in iz Dol sem se s psmi lepo vzpenjal proti Vrhu Okroglice, na zadnji strmini pa spet naletel na zelo slabe razmere. S figo v žepu sem prišel na sedlo nad pl. Suha, spust po grapi na planino pa je bil bolj varen, saj je bil novi sneg tam že spihan. :-D Brez težav sem prismučal do gozdne ceste pod planino in po njej do Laškega Rovta; kaj pa sedaj? Jah nič, po tekaški progi sem šel prav do Bohinjske Bistrice, tam pa na smučarski vlak in nazaj v Grapo.

Krasen dan, a žal zanič sneg.

FOTOGALERIJA (29)