Z Mangarta po Zimski
mangrtska cesta (zadnji tunel) - Mangart
Danes smo se Maja, Borut in jaz odločili, da se bomo kljub ne najbolj obetavni vremenski napovedi ARSO (za Julijske Alpe so napovedali, da bo ""... spremenljivo do pretežno oblačno, vrhovi bodo občasno v oblakih. Pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte, nad 2200 m snežne." ) odpravili proti Mangartu. Nekateri meteorloški modeli so za dopoldan napovedovali še (delno) jasno vreme brez vetra, tako da sem tokrat bolj zaupal tem -- in ni nam bilo žal! :-D
Malo naprej od Radovljice smo prišli izpod oblačnega pokrova in se čez Vršič peljali v jasnem vremenu; Jalovec je imel kapo, zeblo je tudi Jerebico, Mangart pa se še ni čisto odločil, ali bi imel kapo, ali ne. Pripeljali smo se do zadnjega tunela pod Mangartskim sedlom in malo čez 8. uro peš krenili proti Mangartu. 
Mimo koče smo šli peš in z zadnjega ovinka ceste pod sedlom zavili na pobočje Mangarta; sneg je bil precej pomrznjen, tako da psov danes sploh nismo rabili. Po dobrih stotih metrih smo prišli do sledov zadnjega sneženja -- novi sneg je bil moker, potem pa je zamrznil, pod njim pa je bil sneg bolj mehak in mestoma se je kar udiralo. Novi sneg se je tudi že precej splazil, ves čas smo hodili v območju novih plazovin. Pod Slovensko grapo smo bili precej skeptični glede smučarskih razmer, a vseeno smo z derezami nadaljevali proti Zimski smeri (V, 400 m, vir: M&M). Skalna stopnja na spodnjem koncu smeri je bila le poprhana in že za vzpon zoprna (ozka grapa na desni pa seveda zelo ozka), tako da smo smučarske načrte čez stopnjo opustili. Široko pobočje je bilo že bolj zasneženo z zadnjim snegom -- skoraj 20 cm ga je bilo! 
Počasi smo se v megli prebijali proti grebenu in ugotavljali, katera prečka do grebena je prava; vzpeli smo se po zgornji in potem na grebenu ugotovili, da ta možnost danes ne bi bila smučjiva zaradi pomanjkanja snega na grebenu. Smučarska možnost se je kazala ~10 m niže in tudi prehodi do vrha so tam še izgledali zanimivi, toda kaj pomaga, ko smo tu naleteli na zoprno kložo. Resnično smo že dvomili, da bi se dalo smučati, saj je bil sneg ob vzponu obupen. Hitro smo bili na vrhu in nismo mogli mimo misli na to, kaj se je tam zgoraj dogajalo sredi marca. :-( 
Kar nekaj časa smo tuhtali in se na koncu odločili za spust s smučmi; prav počasi se je začenjalo odpirati in ko smo ob pol dvanajstih začeli smučati, je posijalo celo sonce! :-D Tik pod prvimi metri smučanja sta navzgor prišla še dva smučarja, mi pa smo se prav po prstih peljali po grapi ob grebenu navzdol. Sneg je presenetljivo na vrhu še držal, a po nekaj metrih se je začela skorja predirati. 
Prečka in prehod čez greben nista bila težavna, prvih nekaj metrov z grebena pa zelo zoprnih, saj se je novi sneg sproti plazil. Prečka nad lijakom je na srečo že bila deloma splazena in se je dalo spustiti čez, spodnjemu skoku pa smo se izognili s prečenjem na Italijansko smer. Tam smo po novem snegu že kar uživali, paziti je bilo potrebno le zaradi jeklenic, ki jih je novi sneg nevarno skril. 
Na srečo težav nismo imeli in tudi prečka nazaj proti Slovenski grapi je za silo še bila "prevozna". Pod Slovensko grapo je bilo malo razrito od plazov, na spodnjem pobočju proti konti pa je bil sneg vedno boljši. Nekaj časa smo še prečili pod steno v levo, se spustili v konto, ki jo cesta obvozi, sledilo je nekaj metrov vzpona in spust do tunela. Ravno ko smo se odpravljali, je začelo rositi. :-D
Razmere so se izkazale za kar dobre v primerjavi s tem, kar smo videli ob vzponu; kako dolgo bo še smučljivo, pa je težko soditi, saj je zadnji sneg skale hinavsko skril.
FOTOGALERIJA (65)
