Odčitavanje dežja na SBG in mraziščarska odprava na Komni (3 dni)

"Od 1. maja naprej se že merijo padavine na območju grebena Spodnjih bohinjskih gora in čas je že bil za odčitavanje. :-D

V četrtek popoldne sem se tako odpravil iz Bohinja (v Bohinjski Bistrici sem bil deležen celo edine plohice daleč naokoli :-D ) po Žagarjevem grabnu proti Voglu; ravno ko sem prišel v dolino, kjer se pot položi, je začelo dobro liti in pol ure sem se tiščal v gozdu pol pelerino. Nekajkrat je tudi zagrmelo. :-(


Radarska slika (vir: OSMER.fvg.it)


Ko se je malo umirilo, sem nadaljeval proti Voglu, vmes pa praznil merilce dežja; na grebenu sem bil v megli, tako da niti nisem hodil prav na vrh Vogla, pač pa sem sestopil na primorsko stran.






Tudi tam sem uspešno opravil delo in zvečer prilomastil na planino Razor; ravno sem ujel pastirja, ko sta gnala živino v ogrado. Še cel večer sem bil gost pastirjev in mlekarja Ludvika na pl. Razor -- dobil sem večerjo in posteljo (joj kako je bilo ponoči mraz!)! :-D


Pa še zajtrk naslednje jutro; po njem sem prečil pobočje Meje in Tolminskega Migovca proti pl. Kal, a kar na lepem me je za gozdnatim robom presenetilo kruljenje svinje, ki je tekla skozi gozd. Ups... skril sem se za rušje in počakal, da se je zadevšna umirila. :-D


Nad pl. Kal sem prehitel 4 angleške geologe, ki so se vzpenjali proti enemu izmed brezen v Tolminskem Migovcu.




Na Krn so se vsuli oblaki


Na Zelenem vrhu sem prvič pokukal na Komno; s sedla med Zelenim in Malim vrhom sem se spustil kar po melišču na severno stran, prečil pobočje Malega vrha, nato pa v družbi svizcev sledil prehodom v Krošnjo na Spodnji Komni.

Zanimiva kamnina nad Tolminsko lakvijo




Prehod v Krošnjo


Svoje delo sem malo po poldnevu zaključil, sledil je le še prijeten sprehod do Doma na Komni -- tam pa počitek do prihoda mraziščarjev iz doline.

Medtem sem že izračunal količine padavin na posameznih merilnih mestih -- [size="12">v okolici grebena med Šijo in Tolminskim Kukom je v povprečju padlo 700 mm dežja (od 1. maja)![/size"> :-D

Izjemno sem bil žejen, a takrat se mi to ni zdelo nič posebnega -- tudi na Komni ni bilo posebnega mraza +20°C, pa še precej sem "teral". Pa vendar 8 litrov pijače v 24 urah ni kar tako... Počasi se mi je začelo svitati, da sem zbolel. :-(

Po prihodu cele četice (5) mraziščarjev smo se počasi pripravili na nočne meritve temperatur in se razdelili v skupine. Na Komno so pritovorili tudi nov plakat z informacijami o mraziščih na Komni (visi v jedilnici Doma na Komni)! :-D

Vsak je šel na svoj konec; 3 na Spodnjo Komno, 3 na Lepo Komno -- sam sem moral za 1 noč postaviti termometer v eni izmed depresij Lepe Komne in pospraviti postajo drugem mrazišču.


Sledi neznane živali pod Srednjim vrhom


Ostali so imeli podobne opravke na drugih koncih, tekom noči je na Komni merilo (po hitri oceni) okoli 30 termometrov in celo avtomatska meteorološka postaja! :-D

Nekateri smo najprej razmišljali o spanju v kakem izmed mrazišč, a smo si potem premislili; mene je že začelo boleti grlo.
Naslednje jutro so se ostali še v temi podali na terenske meritve temperatur čez pol Komne, sam pa sem dobil bolniško... preklemani virus!

Potem ko so se ostali sredi dopoldneva vračali z zelo veliko meritvami, sem se počasi privlekel na teraso in se sredi dneva sam odpravil malo nadihati proti planini Govnjač.






Bilo je noro vroče, prav nič vetra in nobenega oblačka, tako da sem iz Govnjača potegnil kar počez proti Graciji ter nazaj do koče -- a zdelalo me je, kot da bi hodil pol dneva. :-( Medtem so iz doline prišli še štirje kolegi mraziščarji in tako nas je bilo že 10! Šesterica je ostala do nedelje, ostali smo šli v dolino... jaz kar posteljo za nekaj dni (razvleklo se je na cel teden). :-( Na koncu mi je bilo čisto jasno, zakaj sem v dobrih 2 dneh popil ~16 litrov pijače!!