Snežni metež in močan fen na Stolu, 5./6. 9.
Žirovniška planina - Stol
Že včeraj sredi dneva smo pod Šmarno goro doživeli prve sunke napovedanega fena, nad nami se je naredil celo zelo vztrajen in prav tapravi fenski zid!
Tudi v Julijcih se je za nekaj časa zjasnilo in v super vidljivosti fotografiranje Očaka ni bilo težavno.
Prognostični modeli so za prejšnjo noč (5./6.) napovedovali precej močan fen v naših krajih, zato sem šel tokrat poskusit na Stol. :-) Že prej sem si po kartah ogledal, kje bi bila najboljša mesta za merjenje hitrosti vetra -- tile prikazi so bili še najbolj uporabni:
2.5D Stol z okolico, višinski pasovi
2.5D Stol z okolico, senčenje
2.5D Stol z okolico, senčenje -- poudarjene višine; to je pogled s severa, torej v isti smeri, kot naj bi pihal veter
Na koncu avtoceste sem padel v kolono in ji ušel na prvem možnem izvozu ter se mimo Lesc vozil po makadamskih cestah. Vsaj premikal sem se! :-)
Pri Lescah sem že občutil prve sunke fena s Karavank, na JZ se je bleščal prekrasen Ac Len.
Julijce je že pokrila visoka oblačnost
Proti Stolu
Malo pred sončnim zahodom sem krenil iz doline, na vrh sem prišel že s pomočjo luči; začuda večino časa sploh ni pihalo, lahko pa sem slišal srhljivo bučanje vetra v smeri sedla med Velikim in Potoškim Stolom.
Prve (zadnje) krpice snega sem opazil ~100 m pod kočo, kot sem kasneje izvedel, je na Stolu padlo le ~5 cm snega.
Po "ogrevanju" pri prijaznih oskrbnikih v koči (seveda sem bil edini gost) in slovenski košarkarski zmagi nad Francijo sem se počasi pripravil na vihar... s sabo sem imel poln nahrbtnik obleke, saj sem pričakoval veter ~120 km/h, v sunkih ~150 km/h. :) Ko sem končno vso obleko spravil nase in dobro namazal anemometer, je bil čas za akcijo.
Okoli 22 h sem odšel ven v črno temo; ker je pihal fen, je bila tudi v dolini zelo dobra vidljivost in lepo sem videl luči tja do Ljubljane. Vogel in Krvavec se je dalo zlahka opaziti, zaradi oblako pa ni bilo niti ene zvezde. :( Počasi sem se vzpenjal proti vrhu in vedno bolj je bučalo; tik pod vrhom (1-2 m) je bilo še brezvetrje, tudi na grebenu ni prav dosti pihalo do višine 1 m -- veter se je čez S steno zaganjal pod kotom ~60°! Tako sem se moral stegniti čez rob, da sem dobil veter... in tudi ni bil tako močan -- povprečje ~20 m/s, najhujši sunek 28 m/s. Iskal sem območje z najmočnejšim vetrom, zato sem nekaj časa visel na križu nekaj metrov pod vrhom. Prav grozljivo je bilo nad temačno globino v bučanju vetra... :) Ker nisem izmeril nič tako posebnega (ravno v prvem delu in sredi noči pa naj bi bil veter na tej višini najmočnejši), sem začel sestopati nazaj proti koči; vmes je začelo rahlo snežiti.
Zjutraj sem se zbudil še v temi in komaj so se še videle luči Radovljice; počasi se je spuščala megla. Ko se je zdanilo, sem opazil, da je ponoči padlo nekaj snega.
Prešernova koča v jutranjem metežu
Spet sem se oblekel v vseh 16 oblačil (vključno z rokavicami in kapama) in se spet vzpel na vrh Velikega Stola; tokrat je pihalo še manj kot ponoči. :( Zelo zanimivo je bilo opazovati snežne zavese na severni strani Stola, ki so se ob približevanju grebenu silovito dvignile čez Stol; severna stena je bila tako skoraj povsem kopna, v zavetrju na južnem pobočju pa je bil sneg, saj je snežilo praktično v brezvetrju. Sneg je bilo videti tja do ~2000 m, niže ne. Slabo uro sem spet visel na križu na vrhu in se čudil razvoju vremena, kar na lepem pa se je začelo zapirati, velike snežne zavese so drvele naravnost proti meni in začelo je rahlo snežiti brez premorov. Sestopil sem v kočo in med mojim zajtrkom ter pospravljanjem je padlo že ~3 cm snega! :)
Pri koči
Zvečer sem pri koči namestil digitalni registrator temperature...
... rezultati meritev so tule.
Pred kočo
Okoli 10 h sem začel sestopati proti sedlu med Potoškim in Velikim Stolom; pri koči je ta čas zapadlo že ~7 cm snega, zato sem nekajkrat zoprno zdrsnil, a na srečo se je dobro končalo. V dolini med Malim in Velikim Stolom je snežilo prav po zimsko, v srednjem delu me je občasno zadel vrtinec vetra in takrat nisem videl do tal. Brez smučarskih očal bi bil pečen. :)
Kljub megli sem pravočasno ugotovil, da sem pri sedlu -- bučanje je bilo zelo glasno. Približno pol ure sem se stiskal za večjo skalo na grebenu (tako sem bil v zavetrju) in molil roko na drugo stran -- povprečje ~18 m/s, najhujši sunek 28 m/s. Torej nič hujše kot na vrhu. :( Hitrosti med sploh niso navdušile, zato sem začel sestopati proti poti Žirovniška pl. - Prešernova koča; po sreči sem jo v tisti megli in pravem zimskem sneženju točno našel.
Ponovno pri rušju
V začetku septembra, pa takole... :-)
Dol je šlo samo od sebe. :-( 
Večinoma je kar drselo, zato sem moral sestopati res počasi (za sestop z vrha rušja sem porabil ~2 uri!).
Meritev višine snega -- na višini ~1800 m je bilo že ~8 cm snega!
Veter nosi sneg nad gozdom
Klopca na pol poti -- ~6 cm snega.
V gozdu
Po grapi je nosilo sneg navzgor
Zaradi mokrega snega povešena drevesa
Ne, to ni cvetni prah...
... to je ...
... pravi sneg! :-)
Zanimiv detajl na poti
Presenečenje v gozdu
Žirovniška planina -- še vedno pada sneg; zaradi močnega vetra je padal sneg prav do avta (~50 m pod planino), le nekaj metrov niže pa je že deževalo (pri +3.5 °C).
Konec paše za letos -- konje in krave so prignali v dolino
Kljub nezanimivim hitrostim vetra je bila to edinstvena izkušnja -- doživel sem tipično fensko situacijo tam, kjer najbolj "dogaja"... da ne govorim o snežnem metežu, ki sem ga po nekaj mesecih že pošteno pogrešal! :)
