Vse v enem ...

... dnevu - prvo jasno jutro, največ sonca v enem dnevu (malo več kot 1:15), zadnji koncert na turneji (in moj zadnji v vrstah APZja), najbolj kičast severni sij, kar sem ga videl doslej. :) Pa še vzpon na 450 m visok vrh. 

Dan se je začel bolj klavrno z "grlobolom", zato se je poležavanje nadaljevalo tja do prvih žarkov sonca malo čez 11:30. Takrat sta že prišla novinarka in snemalec RTV SLO, ki sta bila z nami na celi turneji, ter posnela nekaj spečih ("zmačkanih") kadrov in tudi intervjujev.

Potem sem se odpravil na obalo lovit zadnje sončne žarke na Norveškem.

Močna svetloba, ki je v zadnjih dneh nisem bil vajen, me je prav slepila. :)

Meduza

Staaaare kamnine na obali, zadaj vrhovi otoka zahodno od Tromsoja.

Detajl

... pa še en

Tale maček mi je delal družbo na najbolj južni točki otoka

Sonce je (pre)hitro (malo pred 13. uro) že zašlo 

Na glavni ulici, ki poteka po vzhodni obali otoka

Popoldne je spet sledil počitek, nato pa vaja in zadnji koncert - Requiem.

Po koncertu smo med čakanjem avtobusa izpred Arktične katedrale opazili severni sij nad mestom - kljub močnim lučem smo lahko opazovali to čudo narave!

Pogled na sever

Poskus skupinske fotografije s severnim sijem v ozadju

S Primožem sva se zelo hitro dogovorila, da greva peš na hrib, kamor iz mesta pelje tudi gondola (žal zaprta od 30. septembra naprej), zato sva po ulicah sledila mojemu GPSu in se čudila predstavi na nebu. Ostali so se vrnili v šolo. 

Ravno, ko sem delal spodnjo fotografijo, se je nad nama pojavil izjemno živahen in intenziven sij, ki se je spustil tako nizko, da je zažarel tudi v vijolični barvi!!! Zeleno-vijoličen sij je trajal nekaj manj kot 5 sekund, zato seveda fotografije nimam. :) 

Našla sva začetek kolovoza, po katerem sva nameravala na hrib, ter spet opazovala sij nad mestom. Noro.

Imela sva 1 čelko, normalna oblačila, nenormalno (slabo) obutev, v nahrbtnikih koncertne obleke in čevlje ... pot pa ledena, da bohpomagej. Ves čas sem zato raje gazil ob poti, kot da bi se drsal po ledu. :(

Po slabi uri sva prišla iz gozda na plano - na svetlobo močne lune.

Zgornjo postajo gondole sva ob pomoči GPSa in GoogleEartha dosegla po dobri uri - pogled na most.

Severni sij je bil šibak, a še vedno z nama. :)

Čez čas se je žal začelo od juga oblačiti (sicer povsem po vremenski napovedi), luna je tudi bila premočna za opazovanje sija.

Tam sva čakala predstavo, a se je žal geomagnetni vihar medtem že unesel in prav posebno intenzivnega sija ni več bilo, zato pa so bile v ospredju luči mesta Tromso 450 m pod nama.

Pogled na sever

Po malo več kot uri čakanja na dogajanje pri temperaturi nekaj stopinj pod lediščem nama je že pošteno zanohtalo, ob pooblačitvi se je južni veter še malo okrepil in odločila sva se, da bova sestopila. Po sledeh vzpona sva bila po zaslugi snega in ledu zelo hitro (tudi malo po riti) na ulicah mesta, kjer je šlo zaradi poledice še hitreje. :)

"katedrala" (ki to v resnici sploh ni!) od strani

Pri Arktični katedrali sva bila malo čez 2. uro zjutraj, bilo je že oblačno. Ker sva bila še precej sveža, zaradi hitrega spusta pa naju je nehalo zebsti, sva se odločila, da bova šla do šole kar peš. Najprej čez most na otok, nato pa po ulicah do šole. 

Na mostu

V šolo sva (po ~16 km in 450 višinskih metrih) se vrnila okoli 3. ure zjutraj - ker smo imeli napovedan odhod avtobusa za 5. uro zjutraj, takrat še skoraj nihče ni spal. Uro kasneje smo že začeli pospravljati in zajtrkovati, ob napovedanih 5:20 pa smo se izpred šole odpeljali proti letališču. Spet se je razjasnilo in nad nami je bil povsem šibak severni sij.