Izjemna toča v Pirničah!
Pozno popoldne se je stemnilo.
Od zahoda se nam je bližal Cb (Cumulonimbus, nevihtni oblak). Zapihal je nevihtni piš čez 40 km/h in letel sem ven pospravit šotora, ki sem ju po celo-tedenski uporabi na terenskih vajah v Kvarnerju čez dan zračil. Enega je že veter podrl, drugega smo hitro pospravili.
Pogled navzgor je bil strašljiv. Oblaki so bili temni, razsuti, polno je bilo vrtečih se delov. Slabo bo! Začelo je padati, najprej čisto malo dežja, nato drobna toča. In čez nekaj minut malo večja toča. Joj! Letel sem v avto in ga pospravil v garažo - izkazalo se je, da sem ga rešil v zadnjih minutah! Močan veter je občasno nosil dežne kaplje skoraj vodoravno, toča pa je letela pod kotom in tolkla po hiši. Spustili smo vse rolete.
Potem pa se je začelo! Ropotalo je, kot še nikoli prej nisem slišal. In padale so vedno večje ledene kepice. Cenetu sem v roke potisnil fotoaparat, Tamari kamero, jaz pa sem z metrom v rokah skakal izpod strehe na plano ter pobiral led.
Tri centimetre, štiri. Nevarno!
V klet sem skočil po čelado, saj že padec tako velike toče na nogo boli.
Opazovali smo izjemno predstavo narave in se čudili velikosti zrn toče. Zrna v velikosti jajc! Največja so merila (premer) okoli 6 centimetrov! Kaj takega še nismo doživeli.
V 15 minutah je bila glavnina mimo. Začelo se je jasniti, a so vseeno še vedno padala posamezna zrna toče - še vedno velika do 4 cm!
Na kup sem zbral največja zrna toče, ki sem jih sproti pobiral - hitro so se topila in po 10 minutah se je premer zmanjšal že za pribl. 1 cm.
Bliskanju smo se tokrat očitno izognili, grmelo je, bliskalo se je pa le severno od nas. Več (satelitske slike, radarske slike, fotografije, film) kasneje/jutri.
Radarski sliki radarjev na Lisci (ARSO) in Fossalon (OSMER FVG) 17:50-19:30 v 10-minutnih intervalih (2 x po 5 minut!)
18:45-19:00
26. maj 2009 ob 22:26
Ja to točo smo poslali iz Brnika proti Ljubljani.Znimivo kako se je hitro gibala,ko sem ta oblak zagledala, ko je sel iz Šenčurja proti letališču,se obrnil v sekundi dveh proti Cerkljam in v 10 min naprej proti Ljubljani,smo komaj dojemali moč narave.
Avto smo za sedaj rešili,pridelka ne,pa bo že še zrasel,glavo imamo tudi celo,smo izpod kozolca opazovali to moč.
Upajmo,da bo tega čim manj,čeprav obeti niso najboljši.
Pa srečno,kjerkoli boš hodil.
26. maj 2009 ob 22:28
Ja saj res ,če pogledaš proti alpam(avstrijo)se sliši grmenje in bliskanje,izgleda ,da imajo kar pestro,upamo, da k nam ne pride preveč.