Sneg je naredil veliko škode, a gremo naprej!

Končno sem šel pogledat veliko večino merilcev padavin in temperatur v Julijcih. Začel sem že pred nekaj tedni z ogledom treh merilcev padavin na primorski strani SBG, v sredo sem skočil pogledat vzhodno "linijo" dežemerov na SBG, ploha me je namočila "do gat", potem pa domov. Pa še avto je po le 3 tedne manj kot 12 letih nepreklicno izdihnil.

V četrtek me je Anže (TNX!) spotoma zapeljal v Bohinj; od Savice sem po dooolgem času zagrizel proti Komarči in ker že dolgo nisem nosil tako težkega nahrbtnika, sem seveda šel z rezervo. :)

Mimo Črnega jezera sem zavil proti vzhodu in v Dolu pod Studorjem že moral odpreti marelo, rahel dež se je stopnjeval v dež, začelo je grmeti in skoraj dve uri sem potem vedril v koči PD Drago Bregar.



Dež je ponehal in odpravil sem se naprej v mrazišča Fužnarskih planin. Popravil sem postaje, kolikor se jih je dalo, pobral uničene dele, odčital podatke in spet vzpostavil meritve. V nekaterih mraziščih se je postaja na srečo (!!) pred močnejšimi snežnimi padavinami podrla in je sneg naprave tako le pokril. Kjer se postaje niso pravočasno podrle, jih je teža snega polomila, zvila. Noro.











Zima se ni še povsem poslovila - ponekod sem še našel sneg. In to brez težav!







Res pa je, da je tudi pomlad v polnem zamahu.





Razvoj _____ sem lahko opazoval od zgodnje faze naprej!















Za Belo glavo sem skoraj pohodil modrasa, ko sem iskal prehode naravnost na Tičarico, v konti so na veliko žvižgali svizci.



Pa dva ruševca sta mi nagnali strah v kosti - te kure so res neumne. Do zadnjega čakajo, da se jim približaš čisto na majhno razdaljo, potem pa silovito planejo izpod rušja in odletijo. Še medved je bolj tih! ;)

Sufuzijske vrtače (grezi) pod Belo glavo



In spet rožice - imen pa res ne poznam. Škoda.



Zlato jabolko (kranjska lilija?)



Ura je bila že pet popoldne, ko sem se moral odločiti, kako naprej; moral sem namreč priti še na Hribarice do postaj, a nisem vedel, v kakšnem stanju je prečka pod Vršaki. V primeru zasneženosti oz. ledu bi bilo tam brez derez (pa čeprav s cepinom!) preveliko tveganje. Škoda bi bilo iti za Kopico čez Vratca do te prečke, nato pa nazaj, zato sem se čez Štapce ob 19 h spustil Za jezeram. V koči sem preveril delovni čas kuhinje (kasneje sem ugotovil, da je veljal le za šank) in letel naprej proti Hribaricam.

Dvojno jezero



Močivec



Večerilo se je, sonce je že bilo za grebenom Plaski Vogel - Lepa špica, zato so svizci tekali naokoli. Vsaj 15 jih je bilo, neverjetno! V celi dolini sem srečal le eno japonsko planinko, kar presenetljiva samota za julijski dan.

Jezero v Ledvici je že "požrlo" ledene gore, na severnem robu sicer eno snežišče še sega do vode. Do razcepa Prehodavci/Hribarice je bilo treba po snegu le ~15 m!

Hitel sem, kolikor je šlo s težkim nahrbtnikom (orodje, računalnik, hrana za več dni in še in še) in bil v uri in pol na Hribaricah. Tam je še precej snega, čisto nič od postaj v mrazišču še ni pogledalo izpod snežne odeje!!! Noro.



Praznih rok sem se ob pol devetih začel spuščati nazaj proti Prehodavcem; v zgornjem delu precej (večinoma!) po snegu, ki pa je bil povsem mehak, začetek prečenja proti Prehodavcem je siten le na stiku melišča s snežiščem, saj je tam sneg trd (led!). Hitel sem in hitel, saj nisem imel več pijače in me je zato že malo zdelovalo.

Bila je že skoraj tema, ko sem prišel do koče pri Dvojnem jezeru in napadel kuharico, ali ima kaj za jesti. ;) Seveda. Uro kasneje so že vsi trije "sostanovalci" na skupnih ležiščih smrčali na vso moč. Groza. Spal sem lahko samo, če sem imel v ušesih slušalke in glasbo naglas. :)

V petek zjutraj pa naprej - na Komno. Bilo je oblačno, zato prijetno hladno (toda soparno) in brez konvekcije. Pot je pa GROZNA!!! Po tako hudi zimi bi lahko malo bolj zavihali rokave in uredili poti, ne pa da se vsakih nekaj metrov zaletiš v kakšno poševno drevo, da te povešeno rušje praska z obeh strani, da moraš plezati čez debla oz. pod njimi. Če nimaš nahrbtnika morda slednje še gre, če imaš pa še cepin na njem, si obsojen na preklinjanje in zatikanje.

Postal sem prav slabe volje. Hočejo vleči elektriko s Komne na Triglavska jezera. Hočejo graditi novo kočo na Doliču. Zakaj že, če ne bodo turisti hodili do tja? Po takih poteh gotovo ne, s čisto vestjo jim to odkrito odsvetujem!!!



Na Lepi Komni sem komaj splezal na postajo in odčital podatke, potem pa v Dom na Komni.

Pl. na Kraju od daleč ...



... od blizu poleti ...



... in februarja letos



Strašno pametno nagnjena informativna tabla. Kot da bi imeli v visokogorju ravne strehe! :)



In takoj naprej, najprej na Pl. Govnjač. Zgodba o poti se ponavlja, tudi tu je težko prehodno. In potem sem optimistično sledil poti s Pl. Govnjač proti Tolminski Lakvi, ki je vrisana na zemljevidu Bohinjsko jezero 1:25 000. KJE JE TA POT?!?! Hudiča, to je prav komično. Naj pot izbrišejo z zemljevida ali pa naj jo naredijo sledljivo in prehodno. Pred dvema letoma sem precej hodil tam in raziskoval prehode, pa sem ugotovil, da celemu kupu poti na karti sploh ni več mogoče slediti.

Med Tolminsko Lakvijo in Pl. Govnjač sem se v preteklih letih že večkrat izgubil in potem lezel čez rušje v "tri krasne"; tokrat sem poti sledil najdlje doslej, a kar na lepem (nad edino vrtačo med Krošnjo prvo zimski markacijo Triglavske turnosmučarske magistrale v smeri proti Tolminski Lakvi) je izginila! Pa sem izgubil eno uro lepega vremena. Za prebijanje čez rušje (se opravičujem vsakemu bogemu Pinus mugo, ki sem ga pohodil). Bomo videli, kaj je zabeležil GPS. Naj se popravijo karte ali pa poti!

Nekako sem le prišel pod Podrto goro in preveril stanje dežemera. Seveda, uničen. Kot ostalih sedem. Zima je bila huda in je vse polomila. Pobral sem ostanke in se spustil v Snežno konto, pa me je že vmes zadela prva ploha. Pod dežnikom sem ostal suh, odčital podatke in brzel naprej proti Krošnji. Tam sem moral med delom 2x pod rušje in dežnik, da me ni namočila nevihta, radarska slika pa je kazala na slabo uro dobrega vremena. In sem letel v Dom na Komni. Ta pot je tudi vse kaj drugega kot prijetna pot (lani je še bila!). Polomljene veje na poti, povešena drevesca, rušje. Res ni nikogar, ki bi bil odgovoren za prehodnost/urejenost poti?! Planinci, ki so šli z Vogla na Komno, so baje že potožili zaradi neurejenih poti.

Tik pred prihodom v kočo je začelo deževati. :)

Pa je prišla sobota; mraziščarji šele ob 7 h od Savice, zato sem lahko še spal. Do devetih. :)
Najprej smo odnesli novo meteorološko hišico v Luknjo, trije so ostali tam in ojačali nosilno konstrukcijo, dva sta nesla staro hiško ven in jo začela restavrirati, dva sta kole nosila, jaz pa streho hiške. Kar številčna odprava torej!

Nekaj o akciji je napisal Andrej, pa še par fotk je zraven na spletišču Freeapproved - klikni!

Ker mi niso naložili drugega dela, sem skočil še do Koče pri Krnskem jezeru - tudi v tistem mrazišču sem meril temperaturo.



Tja sem še prišel suh in pol ure iskal postajo. Ni je, za vraga! Menda ja ni izpuhtela?!
V koči je oskrbnica povedala, da so postajo našli in jo vrgli v smeti. Skupaj z registratorjem in podatki. WTF?!?! Naj gredo nekam. Vsaj park bi lahko povprašali, kaj je to zaena reč, pa bi izvedeli. Ali tudi ostale stvari kar mečejo stran?

Poklapan sem odletel nazaj proti Komni in držal pesti, da se rosenje ne bi okrepilo pred mojim prihodom do vojaške zapuščine Za Lepočami - tam smo že med mojo prvo turo na Krn (avgust 1993) vedrili v neki votlini in taista kaverna me je tudi tokrat rešila dežja. Po 20 minutah je bilo bolje, tudi radarska slika je bila OK in en dva tri sem bil nazaj na Komni. Sestop do Savice - nujno zlo poletnega obiska. Pozimi je zgodba seveda drugačna. :)

Ogledal sem si torej veliko večino vseh merilnih postaj, ki jih vzdržujem; večino je zima močno prizadela in bo potrebno kar nekaj popravila. Pri Dupeljskem jezeru ne bom več meril, mrazišče je preveliko, tudi prisotnost vode (Krnsko in Dupeljsko jezero) onemogoča bistveno ohladitev.

Ostanki totalizatorjev







Do časa dodajanja fotografij objavi (21. 7. opoldne) sva z očetom vse totalizatorje že obnovila (beri: ponovno naredila) in jih bom prihodnji teden spet postavil ter tako nadaljeval meritve!

Trenutno pa odsvetujem hojo po poteh na zgornji gozdni meji, saj jih še niti malo niso "popravili" po hudi zimi.