Ob koncu smučarske sezone

Ja, prišel je. Počil je lonec in tudi te smučarske sezone je zame že konec.

Po (z mirno vestjo lahko rečem) izjemni prejšnji sezoni (25.10.07-8.5.08), v kateri sem do konca izkoristil:
- "prostočasno udobje" na faksu,
- zelo dobre in večino časa relativno varne snežne razmere,
- ugodno vreme,
- odlično fizično pripravljenost že ob začetku jeseni,
- neusahljiv vir smučarskih idej in
- odlično motivacijo ostalih smučarskih prijateljev,
in presmučal cel kup smeri (35>III+, skupaj točno 100 dni v hribih) ter prestavil kar nekaj "blokad" v glavi, je prišlo poletje dveh odprav.

Prva - Freeapproved Kirgizistan 2008 - je minila psiho-fizično dokaj mirno (z eno črno piko - skorajšnjim padcem v razpoko), druga - Pik Lenin 2008 - pa je bila hud šok. Za glavo in telo. Že od začetka julija, ko sem dobil prve prebavne težave, se telo ni več vrnilo v pravo stanje. Zdravstvene težave so višek dosegle tik pod vrhom Pik Lenina nad 7000 m - simptomi možganskega edema. Hiter smučarski spust me je rešil nevarnosti edema, zato pa mi je plaz na koncu "vzel" nekaj opreme (rokavice, palice, smuči). Domov sem se torej konec avgusta vrnil izčrpan (12 kg lažji), bolan (+39 °C), izjemno zaspan, brez popolne smučarske opreme.

Približno dva tedna po odpravi sem še čutil ugoden vpliv prilagojenosti na večjo nadmorsko višino in zato se je telesna izčrpanost še lahko skrivala; na kolesu sem bil hitrejši kot kdaj koli prej. Ko je to obdobje minilo, je pa prišla kriza. Seveda mišljeno relativno - še vedno sem lahko delal tistih 300-400 višinskih metrov na uro, kar pa je daleč od zimskih 1200-1400 m.

Drugo polovico septembra sem okreval na strokovni ekskurziji v Južni Afriki; uspešno sem se redil, urejal prebavo, si odpočil. Po prihodu domov sem takoj šel na preizkus - hitro hojo na Veliki Zvoh. Čas je pokazal, da sem "nazadoval" le za nekaj minut, in do konca oktobra mi je že prav dobro šlo, a le na kratke (nekaj-urne) "proge". Potem pa so se pojavili sumi o pretreniranosti, povečanju srca ipd., zraven pa še cel kup terenskih vaj in obilo študijskih obveznosti, zato sem do zaključka vseh pregledov hribom malodane odpovedal. Po zadnjem pregledu v začetku decembra se je pa začelo. :)

Pregled mojega smučanja v zadnji sezoni (še dobro, da lani nisem pisal - je bilo preveč!): - vsi zapisi so dostopni tudi desno v arhivu.

4. december, četrtek
Najprej Viševnik z očetom. Začuda se je dalo peljati povsem z vrha. In 20 m pod vrhom se mi je sprožila kloža. Slab obet za novo sezono. Ker še nisem imel svoje opreme, sem si izposodil bratovo. :)

8. december, ponedeljek
Z Urbanovcem in Tadejem smo s snežkoti (FAT) na čeladah orali pršič na Viševniku in Ablanci. Kakšna zima nas čaka?!

9. december, torek
Blaž je dan prej prvič turno smučal (Mrežce), zato sva šla pogledat še eno klasiko - Begunjščico. In to med enimi in drugimi vajami na faksu. :) Lepo je šlo, veter je bril kot za stavo, razmere ok. Nove smuči in nove palice dobijo petico (odl)5!

13. december, sobota
Po obilnem sneženju smo gazili na Komno. Blaž na smučeh, Jaroš, Matjaž in jaz peš. Pet (5) ur Savica-Dom na Komni. Matjaž prvič turno smučal (z alpsko opremo); dva dni kasneje je že imel TS opremo! To pa je droga!

19.-20. december, petek in sobota
Mraziščarji dvigujejo merilne naprave v mraziščih na Komni, z Blažem skočiva še na Srednji vrh. Nevarno, da je kaj. Na komenskih gričkih nama poči kloža.
Zvečer grem na Občni zbor Freeapproved in ker mi je tam notri prevroče, preglasno in tumač, greva z Gregorjem od Koče na Gozdu na Vršič. Po cesti, cel kup snega. Prvič preizkusim tekmovalne pancarje. Mehko, da je kaj. S tem ne bom smučal po strmih!

21. december, nedelja
V hribih razbija močan SZ veter, zavetrje najdem na južnem sosedu Trupejevega poldneva. Res je bil Lepi vrh! Pršiča, kolikor ga hočeš. Nezavedno tekmujem z ostalimi smučarji in jih komaj prehitevam. Ni to to. ;)

23. december, torek
Baška grapa, lepo vreme - hop na Gradico. Začuda parkiram nizko - 950. Ogromne plazovine. Na vrhu srečam koga drugega kot Roka Medjo. Slišiva (!!!) potres z epicentrom v Italiji. Po sončnem zahodu po super pomrznjenem snegu v 20 minutah do avta. Še bi!

5. januar, ponedeljek
Prazniki so bili hribovsko prazni; bolezen in prekmurske ravnice. :) Nejc (Marčič) pa že zelo pridno išče prehode, zato izkoristim njegove sledi in z Begunjščice smučam po SZ grebenu (V, 400 m), nato po Grapi s SZ grebena (III+, 200 m). Nekaj energije je še ostalo - po Lenuhovi skočim na Begunjsko Vrtačo. Smučam po smeri pristopa, a na koncu snamem smuči za 10 metrov. Za moje pojme premalo snega, štamfati znam pa tudi po skali. Lenuhova torej z veliko črno piko (IV+, 300 m).

8.-9. januar, četrtek-petek
Mraziščarji zavohamo izjemne vremenske pogoje za rekordno ohlajanje v mraziščih, zato vse spustim iz rok (in marsikaj prešpricam z izgovorom: "Vse za znanost!") in popoldne tovorim skoraj iz Stare Fužine na Hribarice vso opremo za bivak. Že dooolgo nisem tako obupaval pred ciljem! Dolga je bila ... Prespim v snežni luknji na 2330 m in zjutraj ugotovim, da mi je temperature pod -50 (morda -55) odpihnil veter. "Samo" -35 °C. Naredim "najhladnejše slovenske video posnetke". :) Prijatelji na Komni so "ujeli" -44, termometer nekaj ur prej kar -49.1 °C!

10. januar, sobota
Sem se že pogrel. V (Baško) Grapo priletijo še Maja, Borut in Samo, skupaj raziskujemo zatrep doline Tolminke. Po Gniliški grapi zlezemo na prvi s soncem obsijani vrh in se spustimo po smeri vzpona (prvenstvena, IV+, 500 m).

11. januar, nedelja
Z Borutom in Majo v Peči; onadva presmučata Zimsko in Zahodno grapo v Hohkoblu (Matajurskem vrhu), jaz pa s tekmovalnimi pancarji po normalki na Gradico (Rodico). Odličnim razmeram v Runžni grapi se nisem mogel upreti (III+, 400 m).

12. januar, ponedeljek
Nihče ne pospravlja za tabo, zato sem moral po termometra, ki sem ju pustil na Hribaricah. "Brzinska" tura v super vremenu (brez vetra, toplo), dol tokrat po nasvetu Roka prvič čez Pl. Krstenica. Ne grem več! Se je treba preveč potiskati!

29. januar, četrtek
Pred začetkom nove sezone TTS sem končno imel popolno tekmovalno opremo! Test na Krvavcu: oprema super, "mašina" ne.

30. januar, petek
S Tamaro sva skočila na Blegoš (tja je pač treba vsako zimo); razmere take, kot so ponavadi v pršiču. :)

31. januar, sobota
TTS Jezersko. Lepo je šlo. Ne sicer tako kot lani, pa vendar zadovoljivo. Kot nalašč so se psi uprli in sledil je odstop. Eh.

3.-6. februar, torek-petek
Pozna kdo boljše okoliščine za študij kot je sveže zasnežena Komna? :) Snega je nasulo tako ogromno, da zvečer najprej nisem prišel niti do Savice. Po 3 urah dela z lopato je uspelo. Naslednje jutro na Komno - 3 ure na ful. V gozdu polno sproženih klož, same poke in plazovine. Neverjetno. Zgoraj na Komni nič bolje. Seveda, ko pa je bilo 100-125 cm novega snega! In doživel sem zelo močan JZ veter, nisem si mislil, da lahko na tej planoti potegne prek 100 km/h. Za en izpit sem naštudiral, začel je padati dež, zato sem zadnje jutro pobegnil domov.

15. februar, nedelja
Še v temi iznad Povelj proti Storžiču; z Blažem sva divjala naprej, Stane pa lepo po pameti "na ziher". V JZ grapi Storžiča razmere preslabe - kloža. Spust skoraj do avta. :) No, vsaj to.

19.-21. februar, četrtek-nedelja
Z Nejcem, Anžetom, Marjanom, Klemnom, Tomažem in Matjažem smo tekmovali na EP v tekmovalnem turnem smučanju v italijanskem Alpagu. Jaz sem tam upravičil vlogo popolnega debitanta in zelenca ter od zadaj opazoval boljše. :) Pa to ni bil ravno lep pogled, da ne bo pomote! Po nedeljski ekipni tekmi so me ukradli moji domači in zvečer smo že bili v smučarskem srediču San Martino di Castrozza.

21.-28. februar, sobota-sobota
Tudi urejene smučarske proge so lahko v odlični družbi uživaške. :) Cene, Mojca, Tamara, Blaž, Katarina, Joži, Sonja, Franci, Stane, Martina, sem še koga pozabil? Cela četica Slovencev se nas je podila po italijanskih progah (luči tudi podnevi obvezne!). Mladci (prvih 5 naštetih + pisec) smo preizkusili tudi offroad pršič in navdušenja (pa tudi smeha) ni manjkalo. Vrhunec: smučarska tura na Marmolado. In še zadnji dan alpinistični spust z roba kraške planote čez JZ ostenje (IV(-)?, 500 m).

6. marec, petek
Spet je snežilo. Porezen je zelo varen. Do Hoča imaš gost gozd, više si na grebenu nad položnimi pobočji. Izjemen zimski ambient. Ogledna tura za marec v Pečeh. :)

8. marec, nedelja
Poskus proti Gradici (Rodici), a zaradi preveč snega, odjuge in velike nevarnosti plazov obrat. Popoldne Kobilja glava. Peči fotografirane "po dolgem in po čez".

11. marec, sreda
Zdaj je pa minilo že dovolj časa! Purntol (Novi vrh). Smer k soncu izgleda zalita, a ker sem prepozen, je vse preveč južno. Na 55° ne želim gnoja. Spust po Jakarjevem pesku (40-45°).

12. marec, četrtek
Pride še Urbanovc in po mojih stopinjah (bolje stopnicah!) prejšnjega dne spet na Purntolu (Novem vrhu). Tokrat dovolj zgodaj, v super razmerah prvič ponoviva Smer k soncu (V+, 250 m).
Ker nimava dovolj, greva še na Špickogel (V. Raskovec) po levi grapi v vpadnici vrha. Ne kot prva, ne kot zadnja. Jo pa kot prva presmučava - v zadnjih 50 letih gotovo še ni bila tako narejena (pa še sedaj komaj)! Naj bo "Desno od zdrsa" (IV+, 280 m).

13. marec, petek
Tokrat me v hrib žene Blaž. Cilj: grapa v vpadnici vrha Špickogla (V. Raskovca). Tudi tu najbrž ne kot prva in gotovo ne kot zadnja. Blaž po Jakarjevem pesku, jaz po smeri pristopa. Smer ravno še narejena, čez 1 skok že skočim. Direktna, IV, 320 m.
V idealnih razmerah po 1000 m zaključiva pri avtu. Ura manj kot 12. Še na Gradico (Rodico)! Smučava po Runžni, III+, 400 m.

14. marec, sobota
Z očetom po stopinjah proti Purntolu (Novemu vrhu), a tokrat bolj desno. Po kombinaciji smeri "Desna" in "Še bolj desna". Poskus smučanja se konča po 120 m - nesmučljiv prehod. Nima smisla. Spustiva se po Jakarjevem pesku.

15. marec, nedelja
Turistični turni smuk z vrha Malega Golaka. Smučanje ob pogledu na Krk, Dolomite, Benetke, Grintovec in Triglav? Ja, to je to.

17. marec, torek
Jutranja nad Zelenico; Urbanovc bi šel kar po Levi grapi z Vrtače (IV, 300 m). Vstopiva sicer malo niže, pa vendar. Super razmere, sonček, sneg.

18. marec, sreda
Maja, Samo, Rok, Jure, Borut in jaz. Mislim, da Triglava naenkrat še ni napadlo toliko smuči! No, pa saj ni šlo za Triglav - ta itak še ni bil dovolj zalit. Mali Triglav pa že. Sem ga cel teden gledal iznad Baške grape. ;) Lep spust v ne-dobrih razmerah z vrha Malega Triglava v območju poti na Planiko. Reče se mu Južne vesine, V-, 200 m. Boljše razmere potem dol do Krme. In ja, groza! V Krmi parkirali tik nad Radovno. Sem rekel, da ne bom več šel iz Krme to zimo ... zarečenega kruha se največ pojé. ;)

20. marec, petek
V avtu z Blažem iščeva cilj. Seveda gledava skozi okno in opaziva s soncem obsijan Ratitovec, vse ostalo v oblakih. OK. S Prtovča hitro gor, še hitreje dol. Veter sto na uro, razmere dobre nekaj metrov. :)

21. marec, sobota
"Namerno izzivanje usode" bi kdo rekel. Mi pa temu pravimo "lov na burjo". :) Jaroš (peš), Blaž in jaz (s smučmi) na Snežnik, ko je bila napovedana burja prek 100 km/h. No, tudi prek 200 km/h smo že doživeli, a bo tudi 100 dovolj - to sem si mislil. Zaradi zametov komaj na Sviščake, potem pa pet-urna odisejada do vrha. Na vrhu sunki do 150 km/h in izjemen wind-chill (občutek mraza zaradi vetra). To je enostavno treba doživet!

22. marec, nedelja
Marijana in Marko, pa Boštjan, pa Maja in Borut, pa Jaka. Prvi trije že uro prej vlekli špuro, mi sledili in lovili. Skupaj smo nato sledili smeri Luce Vuericha proti vrhu Montaža, a nas je odvrnil nestabilen sneg. Tudi spust z Vrha Brda je bil fantastičen! Odprta strma lepa smer. IV+ za šalo!

23. marec, ponedeljek
Končno Trolko z Begunjščice. Lani je bil pobeljen, a preslab. Letos tu ogromno snega, zato sva z Blažem skočila gor; Blaž odsmučal Šentanca, jaz pa Trolka. IV, 300 m. Kakšen mraz! In veter. Groza. V takem te mine hodit v hribe. Zato sva šla kar dol in bila že ob 10 h doma. Vmes me pokliče Arne - če grem plezat Belo grapo v Planjavi. Opa. Saj sneg je držal in razmere so bile 2 uri kasneje na vstopu odlične, a kaj, ko sem bučman doma pustil (/pozabil/ne vzel) nekatere ključne kose opreme. Nič ne bo, lep izlet v Logarsko dolino. :)

27. marec, petek
Begunjščica silno lepo zalita, sneg pa slab. Z Blažem napadeva eno od Tomazinovih novoletnih; po zgornjem delu se spustim, a potem obrnem in grem v Grapo v SZ grebenu. PRESLABO. Blaž odpelje eno izmed trojk (III, 250 m).

28. marec, sobota
Sneg se v gorah lepo kopiči in gremo na teren! Dež nas ne ustavi in že pri avtu zjutraj dežuje. Po cesti do Pl. Blato dežuje. Naprej proti Pl. v Lazu dežuje. Videli smo 50-60 snežink. :) In izkopali profil snežne odeje, izmerili količino vode, potem pa dol. Glavno, da je bila pica v Emi! :)

7. april, torek
Na hitro se odločim, da bom izvedel malo bolj obširno merjenje količine padavin v snegu. Zvečer prvo merjenje - Ratitovec. Slišim italijanski potres (na vrhu tik pred temo je ponavadi silno tiho in človek zazna še pa še!). Rekorden spust do avta, saj me je lovila tema. :)

8. april, sreda
Vroče, sneg niti ne zamrzne več. Pod Voglom v petih urah izkopljem 500 cm globok profil.

9. april, četrtek
V dvoje gre lažje in na Pl. Zadnji Vogel z Blažem v 3 urah izkopljeva dobrih 420 cm.

10. april, petek
Od Savice naravnost v Krošnjo po bližnjicah (škoda, da jih nisem beležil z GPSom), tam že v temi izkop skoraj 4 m globokega profila. Polna luna, idealne razmhttp://www.blogger.com/img/blank.gifere za hojo na smučeh. Fantastika!

11. april, sobota
Še pred soncem izkop pod Podrto goro, prek 4 m snega. Spust v Žagarjev graben skoraj do avta! Neverjetno.

12. april, nedelja
Ozirajoč se za medvedom s Soriške planine na Možica.

16. april, četrtek
Zakaj pa ne spet s smučmi s Triglava? Iz Radovne na Kredarico, po smeri M&M na vrh Triglava. Spust po novih variantah, "Po grapi s severnega grebena", V+, 350 m. "Ledino oral" Samo. Razmere precej ok. Mislim, da tako dobrih (tako malo-slabih) razmer potem ni več bilo!!! Kakšna žalostna resnica.

22. april, sreda
To presneto aprilsko vreme! Vsak dan vrže nekaj cm snega, ki se ob tako nizkem ledišču ne preobraža. To se le kopiči in ob kratkih in neizrazitih odjugah dol leti. Katastrofa.
Tudi Zadnjiški Ozebnik v tem stilu. Z Blažem sva tako lahko trenirala smučanje ob neprestanem plazenju pod nogami. Saj gre. Ni pa za pretiravati.

26. april, nedelja
Načrti drugačni, a informacije preteklega dne določijo spremembo cilja. Tudi Travnik nad Vrsnikom je bil super, raje pa ne razmišljam, kaj sem zamudil. Pa drugič o tem. ;)
Blažu in tudi meni se je namreč med smučanjem samo smejalo in razmere "pridejo" med top5 te sezone brez pripomb!

1. maj, petek
Ogled ostenja nad Dolom pod Plazmi. Samo z eno desko, Blaž in jaz vsak z dvema. Razmere slabe. Nevarno - opasti. Obrnemo.

2. maj, sobota
Veličastna tura! Najhujša v tej sezoni (joj smo skromni)! Zadnjica-Čez Skok-Glava v Zaplanji-Dolič-Kanjavec-Prehodavci-Zadnjica. V zgornjih nadstropjih veter prek 120 km/h, da ni bilo ravno smučarsko. Čez Skok smo gazili Blaž, Samo in jaz. In to ni Skok, pač pa SSSSKKKKOOOOOOKKK.

6.-7. maj, sreda-četrtek
Zvečer na Kredarico, zjutraj pa dol. :) Toliko na kratko.

11.-12. maj, ponedeljek-torek
Zvečer na Kredarico, zjutraj pa dol. :) Praktično isto kot nekaj dni prej. No ja, še malo krajše. Pozorno oko bo iz zadnjih nekaj tur skupaj našlo en cilj. :) Zaradi nemogočih razmer ostaja za prihodnje zime (zdaj je itak že preveč snega pobralo). Rezervirano!

Dovolj je. Snega je v hribih še relativno veliko, toda žal je nad 2200 m še bolj kot ne nepredelan. In hkrati ga tudi na 2500 m pobira po 20 cm na dan. Noro. Preprost račun 7x20 pove, da bo v enem tednu ob takih temperaturah pobralo skoraj meter in pol snega! Ne da se mi preganjati in povezovati zadnje "flike" ostankov zime. V tej sezoni sem smučal relativno malo, tja do marca tudi absolutno (pre)malo. Zelo sem računal na zaključek sezone, zdaj imamo pa tako čudno vreme in slabe razmere. Škoda.

Na Kredarici so to zimo izmerili največ 560 cm snega - zadnjega, 31. marca. Ekstremno topla in sončna prva polovica aprila je preprečila morebitno izjemno debelino snežne odeje (31. marca je bilo v zadnjih 48 letih največ 595 cm snega!). Skupna vsota novozapadlega snega od avgusta 2008 do 12. maja 2009 je bila na Kredarici skoraj 13 metrov. V sezoni 2000/2001 kar dobrih 16, 1978/1979 pa malo manj kot 16 metrov. Vir podatkov: ARSO
Več o tem pa še kdaj drugič. ;)

Primerjava poteka skupne višine snežne odeje (SVSO) v treh izmed bolj sneženih let od l. 1961


(klikni za večjo!)

zelena = 1976/1977
svetlo modra = 1977/1978
temno modra = 2000/2001
rdeča = 2008/2009

vir: ARSO


(klikni za večjo!)

Vir: ARSO

Na navpični osi je višina snežne odeje v centimetrih.

Treba je pripomniti, da so bile v tej zimi ogromne težave z merjenjem snežne odeje. Na Kredarici jim je zasulo 2.5 m dolge kole, ki jih ponavadi uporabljajo za merjenje debeline snežne odeje (pod Kredarico, na robu ledenika). Zato so kasneje merili na drugem mestu - torej se meritev ne more primerjati z meritvami v preteklih letih. Na Kaninu vemo, kako je in kako ni. Bolj ni. :) Na Voglu so bili od "lavincev" letos še najbolj pridni, tudi Krvavec, Rateče, Lisca in Vernerica so OK. Kanin pa ekstremno striže, kar je mislim da jasno vsakemu ne-slabovidnemu.

Škoda, da so bile kljub obilici snega razmere v tej zimi relativno slabe. Seveda pišem za AS od ocene V naprej. Za take je treba res dobre razmere, kaj lažjega se še da izsiliti. Tudi moje zdravje ni bilo še takoj v redu, šele tam v začetku marca sem spet dobil malo več moči in do srede aprila sem že bil pravi. Sedaj sem končno povsem ok. Na tekme TTS po evropskem prvenstvu nisem več hodil, ker nisem imel prave motivacije za bolj klavrne nastope na tekmah. Nisem bil v formi in sem raje čas izkoristil za zgoraj navedene uživaške ture. Škoda, da tekem ni sedaj - pravemu turnemu smučarju se forma stopnjuje do konca sezone! :) S celo sezono sem deloma zadovoljen. Ciljev je bilo še več, a žal je zmanjkalo časa in ugodnih razmer. Izjemna plat te sezone je, da razen manjše sprožene klože decembra na Komni nisem imel nobenega neljubega pripetljaja (za razliko od prejšnje sezone!). Prej obrnem in imam večji strah. Pozitivni strah.

Hvala vsem, ki ste v zadnji sezoni smučali z mano! Blažu, ki se je od popolnega novinca na turnih smučeh že razvil v odličnega smučarja, pa želim veliko užitkov in varnih zavojev v gorah! In še hvala mojim bližnjim, da prenašajo to neprestano odhajanje v gore. Saj ni Himalaja in saj ne grem za daljši čas, pa vendar. Tisti, ki ostajajo spodaj, že vedo (jaz si le predstavljam). In pri posameznih dejanjih zgornjega pregleda so pomagali tudi mnogi drugi; od stare mame v Baški grapi do smučarjev, ki so mi prek spleta pošiljali "naročene" (bolje: želene) fotografije in informacije.

Jutri imam ene terenske vaje, potem pa že sledijo tedenske v Kvarnerju (geografija krasa). Ko se vrnem pa izpiti. Smuči bodo nekje dol v kleti. In itak so že zelo "izmučene", razmišljam o reklamaciji (mar lahko postanejo mehke kot kos dile v 5 mesecih?!) Pancarji so tudi komaj zdržali, res pa je, da so bili na terenu neprestano tudi dobre 3 tedne na poletnih odpravah!

V naslednjih tednih bom - upam da - zmontiral še nekaj video posnetkov zadnje sezone, ki jih še nisem objavil (Snežnik, Gniliška grapa, Mali Triglav, Rjavec itd.).

Celo sezono sem smučal v Mammutovih oblačilih, ki niso razočarala. Od hlač, cotopaxi majic, powerstrecha, soft-shella do gore-texa in še naprej ... Da ne govorim o nahrbtniku Spindrift, ki je končno pravi turnosmučarski in tudi gorniški nahrbtnik. Tako dobrega prej še nisem imel.
Ne morem se upreti: PRIPOROČAM!