Sveže "zaflikana" Komna

"Potem ko sem zaradi pozne ure in veliko snega včeraj obrnil pod pl. Blato, sem se odpeljal do Savice in se podal na pot proti Komni -- to pot namreč dosti bolje poznam in računal sem, da bo že zgažena, tako da mi tema ne bi smela predstavljali večjih težav. Za zadnjo noč so bili napovedani relativno dobri pogoji za ohlajanje v mraziščih.

Ob 15:30 sem štartal od Savice, tam je bilo 60 cm novega snega.
"

Razveselil sem se gazi, ki je namesto k slapu Savica zavila levo proti Komni. Kar hitro sem napredoval in na ~850 m prišel do prve ovire na poti -- podrto drevo.


Gazi je bilo tu konec; najbrž so gazeči tu obupali, saj se jim je moralo predirati precej čez kolena. Naprej sem torej moral vleči špuro sam.
Včasih je bilo potrebne kar precej iznajdljivosti, da sem se prestavil čez podrto drevje; ponekod sem šel spodaj, ponekod čez, enkrat sem moral prav okrog korenin (10 m nad potjo), ker je bilo sicer neprehodno.




Napredoval sem zelo počasi (~230 m/h -- poleti do 5x hitreje!), saj se mi je precej udiralo, počasi se je temnilo; bilo je še oblačno.


Snega pa zelo veliko! Do Pekla (dolina pod Domom na Komni, ~1200 m), se je še dalo slediti poti, a mestoma je bilo toliko snega, da se je pot že "zlila" s pobočjem.


Nad Peklom je bilo snega še več, drevesa so bila upognjena do tal in včasih sem imel kar težave z iskanjem prave smeri -- sneg je povsem spremenil pokrajino, pa še tema je bila. No do pol osmih sem le uspel prigaziti do Doma na Komni v norih štirih urah (v "normalnih" razmerah malo več kot ura). Utrujen kot že dolgo ne sem v jedilnici dobil gratis čas -- ker sem kot prvi po sneženju prišel iz doline. :-)

Po ogromni porciji testenin sem 4 ure čičal na topli peči in se učil za izpit (sem pritovoril gradivo s seboj). In obrestovalo se je! :-)
Vsake toliko sem pogledal skozi okno in malo po pol enajsti ugotovil, da se je zjasnilo! Temperatura na zunanji okenski polici jedilnice je bila takrat -11.2°C, torej bi se do v brezvetrju do jutra v mraziščih lahko ohladilo pod -35°C. Počakal sem še planinca, ki sta prišla iz doline s krpljami (5 h!) ob polnoči, potem pa hitro spat.

Zjutraj sem se okoli 6:15 še v temi spravil na pot proti Lepi Komni -- mraz sem želel pričakati prav tam. V soju svetilke sem "plul" po pršiču proti pl. Na kraju, tam se je počasi začelo daniti, pihal pa je presenetljivo močan veter. :-( Malo neverjetno se mi je zdelo, da bi lahko pihal tako močan lokalni veter in na Turških vratcih je bilo vse jasno -- SZ je že začel precej pihati.


Na Turških vratcih


Mimo Lepe ruše sem se počasi bližal Lepi Komni in poslušal pomirjujoče šumenje pršiča pod smučmi.


Spustil sem se na dno (zaenkrat) rekordnega mrazišča -- tam je bila temperautra -9.9°C. :-( Minimalni termometer je razkril najnižjo temperaturo zadnje noči -- bilo je manj kot -30°C!!! :-)

Točno pod postajo sem zagledal malega ptička, ki je očitno tam zmrznil.


Po mojem se je ob začetku padavin (takrat na Komni še ni bilo veliko snega, rušje je bilo še golo) skril v zaklon in tam "vedril" dokler ga ni -30°C zadnjo noč preveč ohladilo.

Ker torej ni bilo nobenega mraza, sem se odpravil še malo naprej proti severu -- na enega izmed hrbtov Lepe Komne. Pogled nazaj


Počasi se je začelo dvigati tudi sonce...




Na Najlepši Komni


SZ veter je s seboj prinesel oblake, ki zasenčili sonce.

Ker nisem nameraval preživeti celega dne na Lepi Komni, sem se začel počasi vračati proti Domu na Komni; po že narejeni špuri je šlo precej lažje.


Zima zima bela...


Pogled navzdol z istega mesta kot zjutraj -- s Turških vratc proti pl. Na kraju




Kaj še hočeš lepšega...




Proti Domu na Komni po robu Luknje


Med potjo sem poklical bohinjca Roka, s katerim sva bila teden prej na Kanjavcu, in rekel je, da če pridem hitro s Komne, me počaka in greva še na kako turo.

V kočo sem se vrnil še pred 9. uro, se malo okrepčal in se pripravil na odhod, nisem pa mogel spregledati krasnih pogledov skozi okno koče. :-)








Plaski Vogel in Veliko Lepo špičje nad Zgornjo Komno




Pred kočo sem naredil še hiter prerez snežne odeje; snega je bilo skupaj 90 cm, od tega 30 cm južnega (skoraj cel torkov dopoldan je zgoraj padal dež), čez pa 60 cm pršiča.


Smučal sem skozi fantastično zimsko pokrajino, kalvarija prejšnjega večera je bila že trikrat pozabljena.








Snega je bilo toliko, da sem si lahko izmišljeval bližnjice prav po mili volji, pomembno je bilo le, da sem nekje daleč spodaj videl pot... potem pa kar naravnost navzdol.


Eno izmed bolj motečih dreves na poti


Med smučanjem po pobočju, ki leži točno nasproti Komarči, sem poslušal grmenje plazov čez skoraj navpično steno; delčke drvečega snega sem tudi uspel videti.

V 45 minutah s Komne sem bil pri avtu, v dobrih 12 urah me je Komna v zimskem plašču spet popolnoma fascinirala.