ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

Po medvedovih sledeh proti Raskovcu  

pod pl. Suha - Rovnik - Raskovec - Matajurski vrh - Poljanski vrh - pl. Poljana

Ker so bile razmere v prejšnjih dneh na območju Peči res izvrstne, sva se z Rokom danes odpravila proti grebenu s severne strani; štartala sva zgodaj zjutraj izpod pl. Suha pod Rodico in že po nekaj metrih prišla do medvedovih sledi. Sledila sva jim ves čas po cesti proti pl. Poljana, nato pa sva zavila naravnost proti Rovniku; te poti medved očitno ne pozna. Toda na robu Rovnika sva spet naletela na sledi; prečila sva pod Raskovec in zadovoljna ugotovila, da je grapa v severni steni še kar zalita. Vedno bolj nama je bila všeč tudi vesina levo od grape in sklenila sva, da bova poskusila.

Pod steno sva se preobula in se vzpela po strmi vesini (spodaj 50°, na vrhu več kot 40°) na greben.



Ob 10 h sva začela smučati v odličnih razmerah po smeri pristopa, izpostavljenost je v celi smeri precejšnja. Informacij o predhodnih spustih (in težavnosti) po tej smeri ni, soglasna sva bila, da je smer "zelo težka, vsekakor težja od nekaterih smeri z oceno V-. Najina ocena smeri bi torej bila V, S5+, visoka je ~120 m.

Časa sva imela dovolj, zato sva se vzpela še po grapi sredi stene na vrh Raskovca; vstopni skok je izgledal "za silo preskočljiv", zato sva tudi poskusila s spustom. Na vstopu z greben je bil sneg že gnil, v senčni grapi perfektno trd, okoli skoka pa je bil vodni led. Zadnjih nekaj metrov nad skokom sem tako drsal s cepinom v roki, vse skupaj je bilo kar preozko za smučati (sredina smučke ni bila na podlagi). Na skoku sem nekaj časa "mencal", a na koncu sem se odločil za peš sestop čez led. Rok je isto (oz. še bolje) storil že malo više, s smučanjem sva nadaljevala izpod skoka. Pol metra več snega, pa bi bil spust "taprav". :-D Grapa je lažja od vesine, predvsem je bistveno manj izpostavljena, ocena bi bila tam nekje med IV(-) S4(+).

Spustila sva se prav v konto na severni strani Malega Raskovca in se nato vzpela na vrh Matajurskega vrha. Sledil je spust v Matajurc (izredno lepo pobočje), ponovni vzpon na vrh in spust v konto proti SV; to sva zaradi odličnega snega ponovila še 2x.



Nazadnje sva se že kar pozno popoldne (17 h) vzpela na Poljanski vrh in odsmučala na pl. Poljana. Sledil je še spust po gozdu in gozdni cesti do avta.



Pobočja so me vedno bolj navduševala, medvedove stopinje pa strašile.

Veliki Raskovec s severa z vrisanima smerema vzpona in spusta:


FOTOGALERIJA (31)

0 odzivi

Objavite komentar