ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

Čez Velikonočno grapo na najbolj primeren petek  

nad Rutom - Novi vrh - Dole - M. Raskovec - Dole - pl. Suha - Rodica - mladinska koča

Gotovo ima vsaka smer simbolično ime in prav "fajn" se nam je zdelo, ko smo se na velikonočni petek odpravili proti Velikonočni grapi v Novem vrhu; novice o dobrih razmerah se namreč med Graparskimi kerlci širijo zelo hitro in takoj smo morali skupaj izkoristiti ugodne razmere.

Zjutraj smo se tako Tonček, Dejan, Jožko in jaz odpravili po enaki smeri kot midva z očetom dan prej; tokrat smo bili malo poznejši, pa tudi topleje je bilo, zato smo imeli malo bolj mehak sneg. Na vrhu grape je bil že tako gnil, da smučanje ne bi bilo več mogoče, pa tudi trava je že pogledala izpod snega.
Vsi smo se srečno vzpeli čez grapo na Novi vrh in zgoraj na soncu pridno zobali vsak svoj grižljal ter občudovali Grapo. Da je čokolada (G.) v hribih veliko vredna, je dokazal Jožko, ki se je za proti dolini počasi drsečo čokolado skorajda vrgel proti južni steni Novega vrha; jaz sem lovil nahrbtnik, Tonček Jožkota, Jožko pa čokolado. ;-D
Vse se je srečno končalo in z užitkom smo odvijugali po severnem pobočju Novega vrha proti Dolam.



Tonček in Dejan sta kmalu odvila desno in se čez Jakarjev pesk spustila nazaj na primorsko stran, z Jožkom pa sva se spustila prav v Dole. Ker so bile razmere res izvrstne, sva se vzpela nazaj na sedlo med Raskovcem in Novim vrhom, sam sem nadaljeval še na Mali Raskovec in z njega smučal po severnem grebenu ter SZ pobočju v Dole.



Spodaj v mrazišču sva se z Jožkom ulovila in skupaj vlekla prečko proti Vrhu okroglice; s sedla sva se po grapi spustila na pl. Suha, potem pa počasi nazaj proti Rodici. Sam sem letel naprej, Jožko pa je imel težave z vezmi -- vijaki so popustili in vez se je izdrla iz smučke. Ko sem prismučal z vrha nazaj mimo Male Rodice, se je Jožko ravno peš vzpenjal proti sedlu; res škoda, da se mu je to zgodilo. Ko je videl, kako se mi na veselcu svetijo oči, je rekel, naj kar posmučam, kar želim -- da ga bom že ujel. Še enkrat sem šel na Rodico in smučal na severno stran proti Dolam; ni za verjeti, toda dobil sem še nekaj centimetrov pršiča! Zadnji vzpon na vrh in spust v območju normalnega pristopa mimo mladinske koče na primorski strani je bil klasika, ki pa se ji ni mogoče upreti. Še en fantastičen dan na super pobočjih, ki so kar klicala k nadaljnjemu raziskovanju!

FOTOGALERIJA (35)"

0 odzivi

Objavite komentar