S Črne prsti na tri strani

Na velikonočni ponedeljek je bil organiziran turni smuk s Črne prsti, zato smo se tokrat odpravili tja. Še v temi z avtovlakom v Bohinj, potem pa okoli 7 h štart od Mencingerjeve koče na Kobli; do zgornje ceste je bila pot večinoma kopna, nad cesto pa smo "obuli" smuči in začeli goniti pse. Po čaju pri Orožnovi koči smo nadaljevali vsak po svoje; večina je šla desno in po zahodni strani na Črno prst, z Rokom pa sva se usmerila naravnost proti severnim vesinam Črne prsti (V, vir: M&M), ki sem jih cel teden gledal med vožnjo po Bohinju in so izgledale še dovolj zasnežene.



Ravno sem obul dereze, ko je čez strme vesine že nekdo prismučal. Spodnji del je izgledal že precej mehak, kar ni bilo najbolje, zato sem precej pohitel z gaženjem in se ob pol desetih spustil z vrha Črne prsti. Zgoraj sem imel še lepo trdo, v srednjem delu omehčan sneg, v spodnjem pa že gnil. Smer je kar izpostavljena in strma, S5(-) bi že morala biti. Po gnilcu sem se spustil še malo niže, nato pa sem se po takrat že dobro utrjeni gazi vzpel še enkrat na vrh; medtem sta prismučala še Rok in Martin. Sledila je sončna malica pri Domu Zorka Jelinčiča, nato pa spust po grapi na vzhodno stran Črne prsti do uravnave nad pl. Za Liscem. Še enkrat sem se vzpel na vrh, tokrat mimo (skorajda) kolone turnih smučarjev po zahodni strani; tudi greben je bil ravno še prehoden in smučljiv. Z Rokom sva se nato skupaj spustila z vrha na zahod in prečila nad pl. Osredki proti Četrtu. Nadaljevala sva po letni poti po primorski strani prav do Konjskega vrha, od tam pa odsmučala v Žalostnico. Snega je bilo dovolj prav do gozdne ceste, kjer sva šokirana ugotovila, da je polno medvedjih sledi; bile so tudi manjše medvedove sledi! Nadaljevala sva po gozdni cesti prav do Koble, kjer sva posmučala še nekaj krpic snega, Rok je nadaljeval še nekaj 10 metrov kar po travi.

FOTOGALERIJA (25)