Delavno v Spodnjih bohinjskih gorah

30. april: pl. Razor - Vogel - pl. Zadnji Vogel - pl. Razor
1. maj: pl. Razor - Škrbina - Mali vrh - Krošnja - Zeleni vrh - pl. Na Kalu - pl. Razor

Počasi se zima končuje in za prihodnje dni se napoveduje prvo pravo letošnje deževje tudi visoko v gorah. Ker te priložnosti ne gre izpustiti, sem se na pobudo Gregorja že sedaj lotil postavljanja totalizatorjev (merjenje količine padavin) okoli grebena SBG (Spodnjih bohinjskih gora).



Včeraj zvečer sem se zapeljal do pl. Razor na primorski strani grebena in šele ob 18 h štartal proti Voglu. Na primorski strani je snega le za vzorec in še temu se pot večinoma izogne, na bohinjski strani pa sem še lahko prismučal prav do konte nad planino Zadnji Vogel (~1400 m). Na grebenu je bilo ves čas megleno in vetrovno, vremenska napoved pa je obetala nočno razjasnitev. Ob pol devetih sem bil spet na grebenu Vogla in odsmučal ~50 m na primorsko stran, nato pa peš na planino. Bila je že prav poštena tema, ko sem prišel dol, zato pa so se dobro videli kresovi v dolini.

Danes zjutraj sem se še pred soncem zagnal proti Škrbini; že malo nad planino me je strašilo čudno pihanje sredi gozda, še zdaj ne vem, katera žival bi to lahko bila. Upravnik koče na pl. Razor je povedal, da so bili pred tednom dni na pl. Kal (dobro uro s pl. Razor) volkovi, torej imamo okoli in na SBG cel kup zveri: medevede, rise, volkove, divje svinje.
Gozdu sem se raje malo izognil in čez rušje (tako od blizu ruševca še nisem videl!) hitro napredoval proti Škrbini; nisem mogel verjeti, ko sem pod sedlom prišel v območje mrzlega vetra in megle, celo vedno bolj se je zapiralo. Snežne kure tudi niso videle prav daleč in tako so me spustile na razdaljo vsega nekaj metrov. Na podih južno od Malega vrha sem bil malce izgubljen, saj sem to območje poznal le v kopnih razmerah, zaradi snežišč pa je izgledalo precej drugače. Dve uri sem drgetal za večjo skalo in upal, da se bo res razjasnilo. Malo sem postajal že zaspan, ko se je končno začelo jasniti in takoj sem videl, kam moram. Vzpel sem se na Mali vrh in v toplem sončnem vremenu odsmučal čez Tolminsko lakev v Krošnjo (Spodnja Komna). Ujel sem še zadnje jezike snega in razen 5 m sem ves čas smučal po super snegu.
Vzpon nazaj na sedlo med Malim in Zelenim vrhom je bil presenetljivo preprost, snega je tu še dovolj.



Z Zelenega vrha sem ujel res še enega zadnjih dni, ko je bilo možno smučati v konto pod Vrhom nad Škrbino; na najožjem delu je bilo široko ravno za dolžino smuči. V konti sem presenetil svizca, ki mi je pokazal, kako šprinta na 110 m čez ovire, nato pa sem peš sestopil naravnost proti jugu. Na stiku s potjo pl. Razor-pl. Kal sem pustil težjo opremo (smuči, pancarji) in lahkotno skočil še na pl. Na Kalu pod Tolminskim Migovcem. Nazaj na pl. Razor sem bil ob petih popoldne; medtem se je že pooblačilo in kazalo je, da bo padal dež. Akcija je torej še pravočasno uspela! :-D

FOTOGALERIJA (38)