Čez Kačji jezik
Gozd Martuljek - Za Akom - Kačji jezik
Na Jalovcu sem od še enega smučarja izvedel, da je pred kratkim smučal po Kačjem jeziku (V-, zgoraj 150m S5+, vir: M&M), in da je še vedno dovolj snega. V eni izmed prejšnjih zim sem bil tam dvakrat; prvič je bilo zelo plazovito, da so letele kugle snega že pod jezikom, drugič pa je bil gnoj skoraj do pasu in sem moral smuči sneti.
Okoli pol šestih sva z Rokom krenila proti Aku; pot je bila seveda ves čas kopna in tako brez težav prehodna v supergah. 
Na sneg sva stopila šele na snežišču pod Tremi macesni približno sto metrov nad dnom krnice. Takoj sva skočila na pse in po sledeh predhodnikov (še 2 smučarja) napredovala mimo macesnov (prehod je bil še vedno zasnežen). Nad macesni sem ujel smučarja, ki sta bila pred nama; namenjena sta bila v Jugovo grapo. Naprej sva šla torej sama -- desno proti Kačjemu jeziku. 
Že dobrih 100 metrov pod jezikom je bil sneg ob 9 h presenetljvo pomrznjen, da se sploh ni več dalo hoditi brez srenačev. Smuči sva zamenjala za bolj ostro orodje (dereze, cepin, ČELADA!), Rok je komajda stekel iz vpadnice podirajoče se krajne poči. Že na strmini, preden zaviješ bolj levo proti rampi, je bil sneg prevlečen s centimeter do dva debelim ledom, ki ga robniki smuči v nobenem primeru ne bi mogli prebiti. Z zelo slabim občutkom sva napredovala navzgor, šele v zgornjem delu rampe je bilo malo bolj znosno trdo, povsem zgornji del smeri pa je bil že ob pol 11 h dovolj mehak za smučanje. Odločila sva se, da bova počakala, da v smer posije sonce, sicer bi bilo tveganje preveliko. Splezala sva na prvi vršiček grebena proti Veliki Martuljški Ponci in se tam dobri dve uri sončila. Ob 13 h sva začela s spustom; že po prvih metrih sem opazil, da so se razmere popravile in smučanje je bilo "tapravo". Tudi na izpostavljeni rampi je bil sneg odjenjan, prehod v levo pa je bil precej zoprn zaradi dveh grebenčkov napihanega snega in jarka med njima. Še dobro da je led popustil, sicer bi bilo smučanje res nevarno. Naprej proti Aku je bila smučarija zelo ugodna razen tik pod zahodno steno Oltarja. Mimo macesnov se je dalo lepo prismučati, veselec v grapi pod macesni je bil svojega imena vreden, na koncu snega je bilo treba prestopiti v grapo bolj na levo in snega je zmanjkalo skoraj 100 metrov niže.
Zelo lepa tura glede na temperature in snežne razmere!
FOTOGALERIJA (39)
