Pomladno dopoldne na Jalovcu

Tamar - Jalovčev ozebnik - Jalovec (2645 m) - Veliki Ozebnik (2480 m)

Ž Žigo sva pred desetimi dnevi z Velike Mojstrovke opazila še vedno lepo zasneženi Veliki Ozebnik (2480 m) in danes je bil pravi čas za poskus.



Ob šestih sva z Rokom peš krenila iz Tamarja proti Jalovcu in šele po skoraj eni uri hoje "obula" smuči -- v gozdu prav veliko snega ni bilo, nad gozdom pa se je dalo nekaj časa še izbirati kopne prehode za vzpon. S smučmi je šlo po precej trdem snegu občutno hitreje, skozi Jalovček ozebnik pa sem zaradi strahu pred padajočim kamenjem (sonce je že pritiskalo na Jalovec, ena pošiljka kamenja je že priletela) kar hitel in si tako "pritekel" nekaj bonusa. Ozebnik je še zelo solidno zalit, žal pa je na snegu že nekaj kamenja. Ker sem imel še nekaj časa, sem brez odvečne teže skočil še na vrh Jalovca; prečka nad Loškim žlebom je še zasnežena, prve police (jeklenica) so kopne, prehod na greben Jalovca pa še vedno zasnežen. Po grebenu skoraj do vrha derez nisem potreboval, saj sem hodil po skali; le na zadnjih ~20 metrih je bil spet sneg. Na vrhu je bilo malo pred 9. uro zelo mirno (brez vetra), toplo -- prav poletno! Razgled je bil čudovit, motilo me je le pomanjkanje snega na okoliških pobočjih.
Sestopil sem brez večjih težav, le na prečki nad Loškim žlebom se mi je mestoma udrlo do podna (cela noga). Rok je medtem ravno zgazil na Veliki Ozebnik; ob 10 h sva odsmučala po smeri "Z vrha skozi Jalovčev ozebnik (V, mesto S6-, 500 m, vir: M&M)". V zgornjem (najbolj strmem) delu se je zoprno udiralo in je bilo treba izpeljati vsak zavoj posebej, v srednjem delu sva posmučala komajda še dovolj zasnežen prehod med skalami, najboljši del spusta je bil gotovo spodnji. Sledilo je "štamfanje" proti vrhu Jalovčevega ozebnika in nato spust po njem. Sneg je bil zelo zoprno trd, podlaga pa povsem neenakomerna, tako da je bilo smučanje precej naporno in neudobno. Šele čisto v spodnjem delu ozebnika sva lahko zavila na s soncem osvetljeno območje in sneg je bil tam takoj boljši. Senčna pobočja pod Šitami in Travnikom so bila prav tako zoprno trda, šele pod ~1500 m je bilo super za smučati. Do gozda je šlo brez težav, nekaj časa sva se še oba mučila po gozdu, Rok je vztrajal prav do kapelice pri Domu v Tamarju.

Kljub slabim smučarskim razmeram je bil danes to prav lep poznopomladanski dopoldanski smuk.

FOTOGALERIJA (26)