Ko zboliš sredi (tolminskih) hribov

Še pred dežjem je bilo treba izprazniti vse totalizatorje, sicer meritve ne bi bile primerljive; zato sem se danes zjutraj zapeljal v tolminske hribe. :)

Noč po Krnu je bila kratka in regeneracije sploh ni bilo, (zelo) slabo počutje me pa tudi ni odvrnilo od cilja; ura spanja pred izhodiščem se je na počutju na srečo hitro poznala.


Dopoldne sem tako štartal iz Tolminskih Raven; ker sem se slabo počutil, sem napredoval počasneje kot ponavadi, zato pa sem lahko toliko bolj gledal naokrog. Torkovo deževje je razrilo spodnji del poti, plavja pa na izteh grap tu ni bilo prav dosti. Gozd se je na zgornji meji že zelo lepo jesensko obarval! :)


V slabi uri sem bil na pl. Na Kalu...


... nadaljeval pa sem proti Tolminskemu Migovcu; kar na lepem sem skoraj pohodil neko vrv -- ne ne, ni bila vrv, saj se je začela premikati. :(


Nad planino


Vidljivost je bila še vedno izjemna


Na Tolminskem Migovcu, pogled proti Kuku, Podrti gori


Med praznjenjem totalizatorjev sem si vzel čas še za skok na Zeleni vrh, ki je prav lep razglednik.


V nadaljevanju ture pa so se začele težave -- po končanem delu pod Podrto goro me je zagrabila močna utrujenost in za eno uro sem na mestu obležal... Spal kot top. :) Ko sem se zbudil, sem se počutil zelo šibak, glava je bila težka, sklepi in trebuh so boleli. :( Začel sem dvomiti, da je to le posledica utrujenosti in hitro sem našel pravi vzrok mojim težavam -- od cepljenja proti rumeni mrzlici je minilo ravno toliko dni, da se že lahko pojavi reakcija na cepljenje (podobni simptomi kot pri gripi). :(
Naenkrat je postala začrtana tura (in delo) nedosegljiva, zato sem začel s Škrbine sestopati naravnosti proti pl. Razor.


S planine Razor do Tolminskih Raven sem prišel z zadnjimi močmi... :( Noro, koliko moči ti lahko pobere bolezen!


Zaradi neustavljive bolečine sem bil v zadnjih urah današnjega dne na urgenci, kjer pa sem "bil spoznan za zdravega". :)