ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

Kraljica slovenskih gorá in njeni južni podložniki  

Vrata - Bivak IV - Škrlatica - Dolkova špica - Križ - Stenar
Včeraj popoldne me je prešinilo, da bi bilo dobro (po zadnjem izpitu in nekajdnevnem prekladanju GB podatkov :( ) spet malo v hribe -- zakaj pa ne lovit sončni vzhod na Škrlatico? :) Naračunal sem, da bi moral za to vstati ob 2:30, a kaj, ko zadnje čase prespim (v sanjah ugasnem) vsako budilko pred 5. uro... :( Sončni vzhod sem tako prespal in se šele ob 7 h odpravil izpod ljubljanske hišne gore.

Uro kasneje sem že štartal iz Vrat proti bivaku IV; ravno malo pod bivakom me je najbolj zeblo, saj se je od stene Stenarja (kako posrečeno ime!) SZ veter odbijal naravnost na "mojo" pot. :)


Jutranji pogled na Triglav


Vrata


Malo nad bivakom


Škrlatica


Pri steni


Ker mi ni bilo treba nikogar čakati, sem brez postankov letel kvišku; pri začetku zavarovane poti proti grebenu Škrlatice sem opazil oblačke nekje nad dolino Vrat in to mi ni bilo prav nič všeč -- ob vsakem dosedanjem vzponu na kraljico sem imel vsaj nad ~2400 m meglo! :( "Tokrat ne bo tako!" sem se spodbudil in še malo pospešil. V grapi, ki se je nekaj časa drži pot (najbolj strm del), je od zadnjega sneženja ostalo nekaj snega (~20 - 30 cm), ki pa je bil zaradi senčne lege in relativno nizke temperature (~0 °C) pomrznjen!

Zavarovana pot čez plate


Na grebenu sem se razveselil večinoma kopnega JV pobočja Škrlatice in res je bil sneg na poti le še na nekaj mestih. Malo pod vrhom sem srečal gornika iz sosednje vasi, s katerim sva se "lovila" skoraj do konca ture. :) Do križa na vrhu sem prišel po dveh urah in četrt -- še četrt ure hitreje, kot sem računal včeraj zvečer. :) Na srečo vrha še niso zagrnili oblaki in razgled je bil prav fantastičen: na eni strani topel Tržaški zaliv, na drugi sveže (in očitno kar na debelo) pobeljene Visoke Ture, vmes pa celo morje vrhov in vmesnih dolin... paša za oči! :)

Na vrhu


Zapora na koncu doline Vrat


Špik in Velika Martuljška ponca


Krnica, Prisojnik, Mojstrovke, Mangart


Špičje-Plaski Vogel, Krn


Tržaški zaliv za Tolminskim Kukom


Šmarna gora, Ljubljana


Triglav


Sfinga


Aprilski podor v Krnici -- grozljivo blizu koče


Vrh Škrlatice, Vrata


Ivje na kamnu


Prav na grebenu je pihal zmeren (mrzel in vlažen) SZ veter, bilo je nekaj stopinj pod lediščem, pa vendar na soncu v zavetrju prijetno toplo. Zgoraj sem se zadržal skoraj celo uro, nato pa previdno sestopil po smeri vzpona do kote 2300 -- odcep poti proti Kriškim podom.

Pogled proti divjim Rokavom


Sneg v grapi


Po tej sem tudi nadaljeval čez podirajočo se Rdečo škrbino, nato pa prvič zavil še levo -- na Dolkovo špico.

Led malo pod Rdečo škrbino


Na zavetrni (in sončni) strani vrha sem se grel in razgledoval po okolici kar nekaj časa (tega je bilo še na pretek!), saj take vidljivosti pa res ne doživiš pogosto! :)

Družba malo pod vrhom


T. in kozorog


Škrlatica


SZ panorama z Dolkove špice


Nadaljeval sem čez kras nad bivakom IV proti Križu; veter se je že skoraj povsem umiril, oblakov pa je bilo malo več kot dopoldne. V mislih sem se namakal v lesketajočem se Sr. Kriškem jezeru (tokrat je bilo precej veliko tudi zgornje Sr. Kriško jezero!) in štel ljudi pri Aljaževem stolpu na Očaku; takrat jih je bilo ~20. :)


(spodnje) Srednje Kriško jezero


(tu je nekoč bil) Triglavski ledenik


Veliki Klek


Čez Stenarska vratca sem ciljal še na Stenar in se pošteno ustrašil gamsa, ki je sumljivo stopical naravnost (in skoraj navpično) nad mano ~30 m više. Še dobro, da se mu nisem kdaj zameril!
Na samotnem vrhu Stenarja sta bili kavki odkrito veseli drobtin domačega peciva in v zahvalo sta mi pokazali letalske veščine. Blagor jima! :)


Visoke Ture s Stenarja


Sestop s Stenarskih vratc proti bivaku IV sem imel izpred 7 let v zelo slabem spominu, a izkazalo se je, da sploh ni tak bav-bav; le pazljivo je treba čez pošodrane kamne, pa gre. Melišče je naredilo sestop karseda udoben, lahek nahrbtnik pa je najboljša zaščita pred bolečinami v sklepih. :)
Cmir izpod bivaka IV


Iz Vrat sem se zapeljal v Radovno, nato pa skozi Streseno dolino na Pokljuko; s kolesom sem obiskal lokaciji z začasno postavljenima termometroma, a na planini Velika Ravan me je pričakalo prazno merilno mesto! :( Nekdo je vzel registrator temperature (ki je bil "na srečo" t.i. sample oz. zastonjski z zelo omejenim spominom in slabo baterijo). :(

Dovška baba iz Stresene doline


Kako naj zdaj vemo, ali je omenjena planina dobro mrazišče? :(

Proti bohinjski kotlini

0 odzivi

Objavite komentar