Spet delavno na SBG, 3./4.11.

1. dan: Ukanc - Žagarjev graben - pl. Zadnji Vogel - Vogel - pl. Razor - Škrbina - Tolminski Kuk - pl. Govnjač - Dom na Komni
2. dan: Dom na Komni - Tolminska lakev - Ukanška Suha - Ukanc

Zima je v visokogorju že pokazala zobe, nato pa se je spet malo umaknila jeseni, a ker bo gotovo kmalu spet belo, sem moral pospraviti merilce padavin na Spodnjem bohinjskem grebenu. :)

Včeraj sem se tako zjutraj dostavil do gondole na Vogel -- ta pa trenutno ne vozi zaradi remonta. Izvedel sem, da zgoraj gradijo štiri-sedežnico(e?), zato naj bi bil Žagarjev graben lepo prevozen.

V Ukancu se je še držala talna meglica, Komarča pa se je že kopala v soncu.


Pri jezeru pa čudovit ples megle in sonca


Nisem se mogel načuditi posledicam deževja 18. 9. (poplave!), kako veliko materiala se je takrat nabralo v Žagarjevem grabnu!




Tudi tako velika skala se je pojavila na smučarski progi.


Malo pod pl. Zadnji Vogel sem prišel na sonce in razgled je bil iz metra v meter lepši.


Nad pl. Zadnji Vogel


Čez Vrh Krnic sem se spustil na primorsko stran grebena.
Žabški kuk, zadaj nizka oblačnost


Vogel in Rodica z Vrha Krnic; na primorski strani grebena me je presenetil "banner cloud" in le upal sem, da ne bom vanj padel tudi sam.


Pogled proti zahodu


Praznjenje totalizatorja pod grebenom


Sestopil sem do pl. Razor, nato pa ponovno krenil v klanec -- proti Škrbini. Tu sem žal prišel v oblake in se bal, da ne bom več videl sonca... a vsaka reč je za nekaj dobra in na Škrbini sem po zaslugi oblakov in sonca videl tole:


Za Tolminskim Migovcem se je bleščalo oblačno morje, jaz pa sem spet hodil po sončnem pobočju!


Vrh nad Škrbino


S sedla med Malim in Zelenim vrhom sem prvič pokukal na Komno.


Oblak leze čez Mahavšček


Pod Tolminskim Migovcem


Tudi nad Fužinarskimi planinami se je raztegoval oblak


Po grebenu Tolminskega Migovca sem hodil že v poznem popoldnevu, zato so bile sence neverjetno dolge in fotogenične.




Ob koncu dneva sem se vzpel na prvaka Spodnjih bohinjskih gora -- na Tolminski Kuk.


Na vrhu


Vrh sem dosegel ~10 minut pred zahodom sonca, ki sem ga seveda počakal. :)

Vogel


Kobilja glava z dimnikom


Rdeči rob, zadaj Dolomiti


Veliki Klek


Vedno več je bilo rumene in rdeče barve


Rdeči Očak (lahko bi bil Škrlat!)


Oblaki so se tokrat zadrževali nekaj km bolj zahodno -- na Voglu in Rodici


Tik pred zahodom sonca


Zanimiva deformacija :)


Zahod


Po zahodu sonca se je hitro ohladilo, na grebenu je še pihala zmerna burja. Do sedla Planja sem sestopil še pri dnevni svetlobi...


... s sedla naprej pa je bilo že bolj temno. Ker je bil na severni strani grebena ponekod pomrznjen sneg, sem moral pošteno paziti, da mi ni zdrsnilo v katero izmed kont. Malo nad pl. Govnjač je bilo konec snega, a kaj, ko je v mrazišču že bila slana! :) Malo bolj počasi kot ponavadi je še šlo in že v pravi ("črni") temi sem prečkal mrazišče.
Noč je bila jasna, zato je bilo prav prijetno občasno izklopiti svetilko in gledati tisoče zvezd.

Naši mraziščarji so po pripravah merilnih postaj na zimo že popoldne sestopili v dolino, malo pred mano pa je iz doline na Komno prišla Katarina.

Danes zjutraj sva se zbudila ravno dovolj zgodaj, da sva lahko videla zelo slikovit sončni vzhod naravnost skozi okno koče! :)






Zelo lepe barve so na nebu vztrajale skoraj pol ure.




Po zajtrku sva v pretežno oblačnem jutru nadaljevala proti Voglu -- še dva totalizatorja sta me čakala na tej strani grebena.


Bil sem kar presenečen, ko sem opazil, da je voda v enem izmed totalizatorjev že zamrznila!


Na srečo se je ta čas od SZ že razjasnilo -- s palico sem razbil led, nato pa sva morala počakati dobri 2 uri, da se je led stopil. Neverjetno!


Po nekaj urnem čakanju se je bilo prav težko spet ogreti in počasi sva nadaljevala proti Škrbini.


Zadnji totalizator je bil "odkljukan" malo po zahodu sonca in Snežno konto sva prečila že s čelkama; nočni sestop v Ražnovo Suho se je izkazal za zelo orientacijsko zapletenega (vedno doslej sem "se našel" po naključju), a počasi se da premagati tudi to (sploh ob pomoči sledi v snegu!). :) Poročil je že bilo skoraj konec, ko sva iznad Žagarjevega grabna opazila premikajoče se luči na smučarski progi -- gradbeno vozilo na gosenicah se je prav po polžje premikalo proti dolini. Prijazni voznik naju je seveda vzel na krov in nama tako prihranil nekaj 100 m sestopa po smučarski progi.