Zelo zimski Triglav, 30.10.-01.11.

1. dan: Zasipska pl. (Krma) - Kredarica
2. dan: Kredarica - Triglav - Kredarica - Zasipska pl. (Krma)

Potem, ko sem s Storžiča predvčerajšnjim videl noro bele Julijce tam nad ~2300 m, sem se hitro odločil, da bo treba tole belino pogledati. Čeprav je spletna kamera na Kredarici kazala na megleno vreme, sem zaupal vremenski napovedi -- napovedani nočni razjasnitvi in precej suhemu zraku danes zjutraj, tudi zmeren veter je bil napovedan.

Tako sem se včeraj sredi dneva zapeljal v dolino Krma, a sem moral že malo po Zasipski planini končati z vožnjo -- zelo obilne padavine 18. septembra so povzročile nastanek dober meter globokega in prav toliko širokega erozijskega jarka sredi ceste. :shock: Od zunaj sem ocenil medosno razdaljo avtomobila in ocenil, da nadaljevanje vožnje ne bi bilo pametno.


Tu sem parkiral in se tik pred 14. uro s kolesom odpeljal naprej mimo "garaž" na koncu ceste, pa še malo naprej, dokler se je s kolesom dalo. Potem sem nadaljeval kar v supergah s turnimi čevlji in big-footkami na nahrbtniku, pa saj snega tja do ~1400 m ni bilo. Na tej višini so se pojavile prve krpice snega, na ~1600 m pa ga je v senci že bilo nekaj centimetrov. Prisoje pod pastirsko kočo so bile večinoma kopne, celo prisojno pobočje Arnove glave ni imelo snega! Čisto drugačne razmere pa so bile na senčnih območjih...


Na ~2000 m je bilo snega že okoli 10 cm, še sto metrov više pa so že bili malo večji zameti -- tu je že pihal veter. Tukaj sem se moral preobuti in preecj bolj obleči, saj je nadaljevanje poti izgledalo že bolj sneženo. Levo pod Vrhom Snežne konte je bila pot večinoma zapihana, na ~2200 m pa sem prišel še v meglo in stalen veter. Bolj počasi kot ponavadi sem se bližal Kredarici, ki pa se je zdela v megli zelo daleč ... Ura je bila že skoraj pet popoldne, ko sem prišel do koče. Zamet ob koči je že napovedoval zimsko okolico, a kaj, ko se v megli ne vidi nič.

To noč sem bil edini gost vremenarjev (T je bila okoli -5°C, veter pa je pihal v sunkih okoli 20 m/s) ; malo sem se grel na radiatorjih v jedilnici, precej gledal skozi okno (napovedana je bila razjasnitev!), sušil obleko...in hitro je bila ura 21. Še pol ure kasneje se je videlo prve luči v Bohinju -- začelo se je jasniti!

Hitro sem se spravil v mrzlo sobo in en dva tri sem se izgubil...

... budilka ob 4:45 je tokrat začuda delovala! Zunaj je bilo kristalno jasno, slišalo se je bučanje vetra, a vseeno sem se začel pripravljati za vzpon na vrh Triglava. Ob pol šestih sem se zelo oblečen spravil iz koče; zunaj je pihal precej močan veter, bilo je zelo mraz, a noro lepo. Na nebu enobarvne, v dolini pa pisane luči, vmes pa z lunino svetlobo obsijana zasnežena pobočja... res pravljično! Že za kočo me je pozdravil močan SZ veter in v soju čelke sem "našel" še en nov prehod (--> obvoz) na sedlo med Malim Triglavom in Kredarico... Na sedlu je seveda pihalo najmočneje, spomini na orkanske sunke 200 km/h (jan. 07) so še v glavi. Do "tanajvečje" markacije na Triglavu je že treba čez spodoben snežni zamet, prvih 50+ m v steni pa je še premalo zasneženih, da bi lahko šel kar naravnost -- treba je kar po poletni smeri. Prečke v steni Malega Triglava so bile ravno prav zasnežene, da so dereze lepo grabile, jeklenica pa je ponekod gledala iz snega. Na vzhodu se je že začel jutranji ples barvnih odtenkov, medtem ko je naravnost nad mano še kraljevala Rimska cesta.


Ob prihodu na SV raz Malega Triglava sem spet prišel na neposredni udar vetra, ki seveda ni skoparil s snegom in večino časa sem moral mižati na "privetrno oko". Nekaj 10 m pod Malim Triglavom sem čelko že lahko ugasnil in opazoval snežne vrtince nad grebenom (tudi spomini na viharen silvestrski vzpon so še zelooo živi!). Deset čez šest sem že bil na Malem Triglavu in tam sem se lahko skril na zavetrno stran za greben.

Veliki (Triglav) z Malega


Na grebenu je pihal SV veter v povprečju ~20 m/s, sunki so dosegali več kot 25 m/s. Nori pogledi so me upočasnili na varno hitrost in časa za razgledovanje sem imel dovolj. Slikovitega ivja na jeklenicah mi je bilo tako žal, da sem se (če se je le dalo) izognil jeklenicam -- da bi lahko še kdo drug videl to igro narave. Brez težav sem prišel do Aljaža nekaj minut pred uro sončnega vzhoda (--> 6:38).


Na vrhu je bilo noro lepo, Aljažev stolp je bil s SV strani zavit v veliko ivja, sončevi žarki pa so si počasi utirali pot skozi oblake.


Razgled je bil nooor.


(Triglavov) Severni greben, v ozadju Škrlatica z okolico; severni del Triglava je bil poln t.i. snežnih gob!


Pogled na jug -- Kanjavec s sosedi, SBG, Krn


Ko je sonce posijalo na vrh, se je veter okrepil in pri temperaturi -12 °C je postalo zelo mraz.


Proti Malemu Triglavu


Mali Triglav, zadaj Draška vrhova


Napihani vrh Triglava, Škrlatica


Močan veter nosi sneg po pobočju navzgor


Na vrhu je bilo kmalu polno snega v zraku, zato sem jo smuknil kar v stolp.


Notri je komaj kaj pihalo in lahko sem pospravil čelko in nataknil smučarska očala; tudi menjava baterije v aparatu je uspela! Bravo, Jakob (A.)!

Pogled iz stolpa


Jalovec in Mangart, zadaj Dolomiti in Visoke Ture


Hochalmspitze s fenskim oblakom


Škrlatica, zadaj Visoke in Nizke Ture


Močan veter na vrhu Kredarica


Opast malo pod vrhom


Viharni greben


Mali Triglav


Kredarica


Veter se kar ni in ni umiril...


Avtoportret


Pogled na zahod -- senca Triglava pod Mangartom


Po skoraj eni uri na vrhu Slovenije sem začel sestopati; tokrat res previdno... Ko sem želel fotografirati, sem se moral najprej s cepinom "pribiti" v sneg, potem pa je sledil zapleten postopek priprave -- odkrivanje aparata izpod zaščitne majice, snemanje pokrovčka objektiva in zabijanje le-tega v sneg, prižiganje aparata (z debeelimi rokavicami)... potem pa škljoc-škljoc.

Nekaj 10 m pod vrhom


Na privetrni strani že omenjene opasti, zadaj vrh


Sestop proti Malemu Triglavu


Pogled nazaj


Na ozkem grebenu med M. in V.


Spet na Malem Triglavu, veter se je za silo umril -- pogled proti Velikemu


Nov sunek vetra pod M.


Smer vzpona/spusta, zadaj Kredarica


V SV steni M. Triglava


Med Razorjem in Vrtaškim Slemenom


Triglav(a) s sedla med M. Triglavom in Kredarico


Sestop je minil zelo mirno in presrečen sem se vrnil do koče.


Malo sem si odpočil, pozajtrkoval, posušil oblačila, nato pa šel ven fotografirat.

WC, napihan sneg za kočo


Triglavski dom na Kredarici s SZ


Kredarica, kol za merjenje snega


Še enkrat kol, zadaj ... (le kaj?)


Vetrni vrtinec pri Kredarici


Valovit teren pri ledeniku


Na vrhu Kredarice


Drugi današnji planinec iz doline


Meteorološka postaja Kredarica


Veliki Triglav


Zanimivi oblaki nekje nad Jadranom


Kepa, zadaj Nizke Ture


Površina snežne odeje -- na privetrnih pobočjih je bil sneg spihan do trde podlage, v zavetrnih pa so že bila kar obsežna območja napihančka.


Dimnik koče -- zraven je tudi anemometer


Na vrhu Kredarice, Triglav


Razgledna klopca pred kočo


Po fotografiranju sem se spet malo pogrel v koči, nato pa sklenil raziskati smučarske terene med Kredarico in robom (Triglavske) Stene. Z big-footkami sem izpred koče odsmučal proti ledeniku; večino časa mi je kar pihalo naravnost od spredaj, a na srečo ni bilo hujših sunkov, tako da se je dalo smučati. Iskal sem predvsem spihana območja -- v napihančku sem letel na nos (big-footke so kar potonile v njem). Užival sem v vijuganju, ustavilo me je šele brezno pod Glavo. Ups, tega pa ne bi bilo pametno raziskati...


Potem sem se preobul v dereze in jo v občasnem močne metru mahnil nazaj proti Kredarici.


M. in V. Triglav z ledenika


Pogled nazaj


Sončna smuka na južni strani Alp...


... utrinek


Veter brije čez sedlo med M. Triglavom in Kredarico (to sedlo je najbrž območje, kjer veter dosega najvišje hitrosti v Sloveniji)


(mislim da) 4. merilno mesto snega na ledeniku


Spet nov sunek na sedlu...


...vrtinec na Malem Triglavu


Zanimiva igra sonca, snega in vetra


Vzpon po območju nekdanjega ledenika, zadaj desno Begunjski vrh


Spihano in napihano skupaj, zraven pa uživaške smučarske vijuge


Detajl


V dobri uri sem se vrnil na Kredarico in se hitro pripravil na spust proti Krmi. Uspelo mi je povezati spihana območja in tako precej elegantno odvijugati mimo Snežne kotne.


Na lepem sem zagledal žareči pas na jugu -- Jadransko morje in celo ladjo v Tržaškem zalivu!


Google Earth pravi, da se je videlo morje še naprej od Rovinja!


Mimo Vrha Snežne Konte sem po napihanih območjih še lahko smučal, a je bilo z vsakim metrom manj snega. Čez ruševnat svet pod Kalvarijo se je dalo drveti po gazi (na srečo je bil sneg pomrznjen), nato pa po levi varianti še do ~1850 m. Tam pa defenitivno konec.

Sestop je minil v znamenju norih pogledov na rumene macesne in zasneženo ostenje nad Krmo...


...


Rž izpod Pastirske koče v Zg. Krmi


Pod Pastirsko kočo sem prišel v senco in tam je že pihal mrzel dolnik. Precej hitro sem se spuščal proti kolesu, potem pa še hitreje do avta.

Jesenske barve nad Krmo


Popolna jesensko-zimska tura!