Mili zimski obraz Očaka in pol kilometra super "smučišča", 5./6.
1. dan (noč) Krma - Kredarica
2. dan Kredarica - Triglav - Kredarica - Krma
Borutu se je (kot ponavadi) porodila imenitna ideja, ki jo je bilo treba uresničiti -- nočni vzpon na Kredarico, jutro na Triglavu in dopoldanski spust s Kredarice. :) Vremenska napoved je bila za takšno turo idealna; popoldne razjasnitev, jasna noč, proti jutru naj bi se veter umiril, v višinah advekcija toplega zraka. Idealka!
Tako smo se Maja, Borut in jaz včeraj zvečer pripeljali v Krmo in šele okoli 21. ure štartali proti Kredarici. Seveda je že bilo jasno vreme, nočno nebo je bilo posuto s nešteto zvezdami. V soju čelk smo s smučmi na nahrbtniku počasi napredovali po dolini navzgor, prvič smo na sneg stopili na ~1250 m, na ~1500 m ga je bilo že skoraj 10 cm. V Zg. Krmi smo občutili dolnik, temperatura je bila ves čas pod lediščem. Nad pastirsko kočo se je začelo; snega je bilo vedno več in proti Vrhu Snežne konte je že bilo treba resno gaziti, kar pa me ni prav hudo motilo -- sem se vsaj moral malo ustavljati, da sem lahko občudoval čudovito nočno nebo in svetlobno onesnažene doline. Na nebu smo prepoznali Rimsko cesto, Orion, Kasiopejo, oba Voza, Mars! :) Prekrasno!
Vrh Snežne konte smo obhodili po levi - letni - varianti, nad ~2200 m pa smo večkrat naleteli na spihana območja, kjer je bilo zelo trdo. Po napornem gaženju je bila trda podlaga sicer dobrodošla in vzpenjanje je bilo spet malo hitrejše kot prej. ;) Ker me je grabila zaspanost, sem jima pobegnil in se malo čez 1. uro zjutraj že ulegel na klop v jedilnici Kredarice; še druga dva ponočnjaka sta prišla tik preden sem začel smrčati. :) Noč v jedilnici je bila kljub še toplim radiatorjem presneto mrzla, saj nismo imeli nobene odeje. Borut in Maja sta si pomagala z astronavtsko folijo, jaz pa sem se prilepil na radiator, a vseeno smo bolj malo spali. :(
Jutro kar ni in ni hotelo priti, ko nas je zeblo v koči, a okoli pol sedmih smo pa že vedeli, da bo kmalu konec. :)
Urca sedem je odbila, ko smo se spravili iz koče in začeli natikati dereze. Bilo je pretežno jasno, temperatura je bila -2.3°C, vetra skorajda ni bilo. Čisto po napovedi. :)
Triglav je seveda že v zimskem plašču, zato smo spet ropotali z derezami in cepinom.
SV stena Malega Triglava
Sonce se je že bližalo horizontu, ko sem prišel na SV greben M. Triglava; ožarjeni Julijci med Kriškimi podi in Martuljkovo skupino.
Sončni vzhod iz V stene Malega Triglava; fotoaparat pravi, da je bila ura 7:21. :)
Ena izmed prečk
Maja in Borut na prvi prečki
Razmere so omogočale hitro napredovanje; na SV grebenu M. Triglava
M&B na M. Triglavu, zadaj Veliki
B. na grebenu
Ponekod je bilo na grebenu med M. in V. napihanega toliko snega, da so bila varovala skrita; tule je bilo treba prav po "rezilu". :)
Pogled nazaj
Ivje, okno v Triglavu
Fantastična vidljivost me je presenetila in nekatere vrhove sem videl prvič doslej s Triglava!!! :)
Snežnik, zadaj Velebit
Pogled čez Ljubljansko kotlino proti JV -- najbolj oddaljeni vrh Gola Plješevica je oddaljen ~230 km; opazi se lahko celo optično deformacijo!
Povsem v ozadju Sljeme (pri Zagrebu!)
M&B tik pod vrhom
Maja nekaj metrov pod Aljažem
V dobri uri smo bili na vrhu; Aljažev stolp je ovit v veliko ivje zanimivih oblik. :)
Tudi razgled na drugo stran (zahod) je bil fantastičen; Kellerspitzen ~80 km daleč.
Pogled na sever
Vrh; bilo je nekaj stopinj pod lediščem, a brezvetrje!
Šmarna gora štrli iz megle, fenomenalna vidljivost!
M&B že sestopata ...
Aljaž
Ker je bilo zgoraj res prijetno, sem začel sestopati šele ob 9 h... na grebenu je bilo treba sestopati precej previdno.
Najbolj ozek del
V dobre pol ure sem bil spet na Kredarici, Maja in Borut pa sta se že lotila pospravljanja folije. :)
Nekaj časa smo se greli na soncu pred kočo, nato pa smo se peš vzpeli še na vrh Kredarica -- do zbiralnika deževnice.
Triglav, Z Julijci
Iznad zbiralnika vode smo odsmučali naravnost po grapi; razmere so se izkazale za odlične!!! :)
Tudi smuka po pobočju nad Kalvarijo je bila presenetljivo uživaška...
Borut v elementu
Na koncu prve "flanke" nove sezone :)
Še naslednje pobočje; strm prehod med skalami, nato pršič, pršič... :)
Maja
Po desni strani (gledano od spodaj) Vrha Snežne konte.
Rušje je uživancijo malo pokvarilo, Maja in Borut sta se "sezula" na ~2000 m.
Sam sem po grapi proti JV tiščal še ~100 m, dokler ni bilo premalo podlage in sem prišel do kamnov. Peš smo sestopili v dolino in sklenili, da se vrnemo, ko bo snega še več. :)
