Naporno čez rušnati svet Veže

Kamniška Bela - Presedljaj - Vodotočnik - Tolsti vrh - Stare štale - Presedljaj - Kamniška Bela

Po daljšem obdobju večinoma po Julijcih sem prejšnji teden "odkril" Kamniško-Savinjske Alpe. :) S svojo bližino so kot nalašč za poldnevne ture.

Sredi dneva sem se zapeljal v Kamniško Bistrico in nato na dveh kolesih podaljšal do klanca v Kamniški Beli (~660 m). Zagrizel sem v strmino in po dobri uri na ~1100 m prvič stopil na sneg, na začetku rušja pod Presedljajem pa je bilo snega že ~15 cm. In že takoj sem naletel na težave -- kombinacija žleda, ivja in snega je tako močno obtežila rušje, da je bilo povešeno prav na pot. Obleči sem moral gore-tex, dati kapuco čez glavo in rokavice na roke, sicer bi bil že po parih metrih ritja po rušju moker. :( Nič kaj obetaven začetek ture.

Nad Presedljajem, Rzenik



Proti Kalškemu grebenu in Grintovcu; imel sem pretežno jasno vreme, le nad Kamniško-Savinjskimi Alpami se je zaradi kar močnega severnika delala oblačnost.



Odrivanje, otresanje, plezanje čez in spodaj... to so bile panoge prebijanja čez povešeno rušje. :)



Pogled proti Tolstemu vrhu. Za danes nisem imel fiksnega cilja (no ja, najbolje bi bilo, da bi dan končal na Ojstrici... :) ), saj nisem vedel, koliko snega je padlo včeraj dopoldne.



Ljubljanska kotlina, zadaj Nanos



Prehod čez grapo je bil silno zoprn, saj je bil pod snegom led in večkrat sem obvisel na rušju. Više na planoti, kjer se pot uravna (in postane pomembno širša!!!), je bila hoja bolj uživaška. :)



Celo pot je pred mano prehodil že en štirinožec.



Mrazišče Stare štale



Pogled proti Lučkemu Dedcu; skrajno levo Presedljaj.



Ker je bilo na planoti ~20 cm novega (suhega) snega in ker sem za prebijanje čez rušje porabil enkrat več časa, kot sem načrtoval, sem namesto proti Korošici obrnil proti Vodotočniku.

Slikovit stan sredi megleno-oblačno-snežnega ničesar.



Nad Vodotočnikom, zadaj od Planjave do Ojstrice -- baza oblakov se je še malo spustila, tako da so bili vrhovi v megli, občasno je naletaval sneg, še bolj poredko pa je priletel sunek vetra. :)



Na sedlu med Tolstim vrhom in Desko



Proti jugu ...



... in vzhodu -- Celjska kotilina



Zavil sem na severni vrh -- Tolsti vrh (1986 m). Oblaki so se podili le nekaj 10 m nad vrhom, na grebenu Velikega vrha je bilo opaziti, kako močan severnik prenaša sneg. Ker je bilo kar mraz, ura pa že čez 3 popoldne, sem hitro začel sestopati po smeri vzpona.

Eden izmed snežnih vrtincev pod Vežico, zadaj Kalški greben



Pod Vodotočnikom sem zavil levo -- proti Starim štalam; sestopil sem kar ob strugi potočka.



Stare štale





S Starih štal sem nadaljeval proti Presedljaju; na Državni topografski karti 1:25000 sem imel tam vrisano pot. :) In spet sem šel malo "na led".



Po tej poti je danes pred mano hodila že številčna družina Gams, tako da sem vedel, kako in kam. :) Vseeno pa na nekaterih mestih nisem bil prepričan, ali je ta pot še v uporabi. Prehodi čez grape so bili silno zoprni, sploh na mestu, kjer je treba čez poševne plate; zdaj je bil tam še 10 cm suhega snega, tako da sem se vlekel za rušje, nato pa zatikal cepin v skalo, da sem lahko prišel čez. :(



Pot se spustil ~50 m pod Presedljaj, zato sem se moral ravno toliko metrov spet prebijati čez rušje (tokrat sem se izognil panogam odrivanje in otresanje --> le plezanje čez oz. spodaj). Na Presedljaju sem bil malo čez 16. uro, tik pred sončnim zahodom.



Ravno še do teme mi je uspelo priti do kolesa, ki se je v času ture spustil na ~630 m!! (zračni tlak se je povečal, zato je višinomer kazal 30 m manj, jaz pa sem zato že malo prestrašen iskal kolo :) )