Sedlo Belščica pozno popoldne; razjasnitev, močan severnik
Tinčkova koča - Sedlo Belščica
Po deloma poledeneli poti sva se hitro vzpenjala in nad kočico na ~1450 m je bilo končno dovolj snega, da sva skočila na smuči.
V Kožnah sva prišla v senco in na veter, zzzz. :)
Pobočje z Belščice je bilo skoraj povsem splazeno...
... a vseeno je bil vzpon po njem po zaslugi srenačev za silo ok.
Ozek žleb na vrhu pobočja je bil zaradi pomanjkanja snega zelo težaven, ker nisva imela cepina in derez, sva se morala čez prebiti s srenači s smučmi na nogah.
Pogled dol...
... in gor
Potem sva se z močnim severnikom v jadrih premaknila bolj vzhodno proti obsijanim pobočjem Vrtače...
Na sedlu sva se pripravila na spust...
... najprej po kar dolgi prečki v grapo
Potem pa naravnost dol po njej. :)
Sneg je bil zelo trd, sploh se ni prašilo pod smučmi.
Čez plazovine sva prečila čisto v levo, tam pa našla zelo dober sneg prav do gozdne meje.
Potem sva sprva mislila ubrati "spodnjo" pot proti sedlu Šija in nato smučati po dobro zasneženih osojnih pobočjih Srednjega vrha, a sem na lepem zagledal dober prehod naravnost v grapo pod Srednjim vrhom. Nekaj basanja med vejami in čez rušje, potem pa je lepo šlo po super trdem snegu še niže od omenjene kočice na ~1450 m. :)
Peš sestop je bil najtežji del -- dvakrat sem v mraku na ledeni poti doživel dva krvava padca po vsej svoji širini in dolžini ...
