Še ena nova z Matajurskega vrha
nad Rutom - Bizle - Matajurski vrh
Po včerajšnjem maratonu sem se najprej dobro naspal :) in se šele ob 11 h spravil proti Pečem.
Najprej sem moral po cesti proti Bizlam, udiralo se je, a ne prehudo. Nad cesto sem ~100 m hodil po kopnem gozdu, silno me je začela boleti desna tetiva tik nad peto in že sem mislil, da je to konec. :( Še nikoli prej je nisem čutil... pa sem šel bolj bočno in je bilo bolje. :)
Mimo Bizel sem iskal prehode skozi gozd + rušje, na ~1350 m sem končno stopil v grapo levo od Bizel. Ker je bilo sonce že visoko, se je udiralo mestoma do kolen; spodnji skok je bil kopen in zelo očitno nesmučljiv. Še peš sem imel kar nekaj težav s praskanjem po skali, potem pa mi je še palica padla dol -- tako sem ta skok preplezal 2x gor in enkrat dol.
Više po grapi je bilo še nekaj manjših skokov in dva velika kopna, ki sem ju obvozil po rušju levo oz. desno.
Na ~1700 m sem prišel do stene in do ključnega mesta -- skok, ki je iz doline izgledal kopen ...
... in je dejansko bil.
Iz stene so začele leteti obilne pošiljke ledu in kamenja, s čelado, derezami in cepinom sem pičil dalje.
Skoku sem se izognil po fantastični dober meter široki grapci (60-65°), v kateri je bilo splazeno (zato čudovito trdo) in prav z užitkom sem pikal gor. Ko pa sem želel nazaj v "originalno" grapo, sem se znašel ~10 m nad njo ... vmes pa navpičnica. Malo sem se šel dry-tooling proti levi (precej izpostavljena prečka!), potem spet nekaj metrov po škripavčku, da sem našel kolikor-toliko lep prehod v grapo.
Tu sem bil že na ~1800 m občasno me je zadel veter, sneg je bil precej bolj trd kot niže. Grapa je bila prekinjena z nekaj skoki, ki pa so imeli ob strani snežni pas ravno za ~doližino smuči. Tu je bil naklon 40-45°, zadnjih 50 m pa je bilo bolj strmih (45+°), sneg trd.
Žal je bil izstop precej preozek za smučanje, pa še sámo ivje (več kot pol metra dolgo!) je bilo ...
Zasneženo linijo sem našel ~30 m stran -- vesine z JV grebena.
Na zahodnem grebenu me je butnila močna burja, tako da sem moral tiste 3 minute do vrha pošteno paziti, priprave na smučanje pa so potekale v klečečem stanju.
Ob 13 h sem začel smučati; najprej po severni in vzhodni flanki tik po grebenom, da sem se ~20 m niže od vrha znašel na JV grebenu. Prehod na zasnežene južne vesine je bil zelo zoprn; za dvometrski skok naravnost navzdol in pristanek na trdem nisem imel dovolj poguma (oz. imel dovolj pameti), metrski poševni skok pa mi na drugem možnem prehodu ni ušel. Vesine so bile solidno trde (40-45°), nekaj je bilo skal, a so se lepo razporedile med zavoje. Sem pa opazil še lepši prehod na zahodni greben... pa drugič.
V grapo sem prišel ~30 m pod zahodnim grebenom in nekaj 10 m užival v super snegu in lušni naklonini. Potem pa so prišli skokci, ki se jih je dalo obvoziti po levi oz. desni strani. Eden je bil prav zoprn zaradi vodnega ledu, ki me je pošeno pospešil. Pod ~1750 m je bil sneg že moker in se je med smučanjem obilno plazil, spodnjemu skoku sem se izognil s prečenjem iz grape proti levi (od zgoraj), pod skokom pa doooolga prečka na desno. Nato sem ~250 m smučal po pobočjih desno od "originalne" grape (gledano od zgoraj), saj so le tam bili zasneženi prehodi (pa še to ponekod med rušjem). Sneg je bil v senci odlično trd, na soncu južen. Po omenjenem pobočju sem obvozil vse kopne skoke, pred najbolj spodnjim (visok je 30 m) sem prečil čez grapo v gozd in po njem obvozil skok. Nato spet malo po grapi, pa spet v gozd -- na Bizle.
Po malici in sončenju sem odsmučal tistih nekaj 10 m zahodne flanke z Bizel -- fantastičen trd sneg, pravi užitek! Nato sem se prijel lovske poti in se je držal prav do Jakarjevega peska (ves čas med ~1340 in 1360 m)... sem šel pogledat Novi vrh in pa Zahodno grapo Matajurskega... Izgleda dobro, že vem, kam je treba jutri. Potem je sledilo slabih 100 m spusta do gozda -- saama fantazija, srenec, popoln užitek. V gozdu je bilo snega hitro premalo in dobrih 50 m sem moral peš do ceste, po cesti pa do avta.
Smer je bila presmučana prvič, poimenoval sem jo "Južna smer", ocenil pa s V-, S5-, 600 m.