Oš v poltemi
Že zgodaj dopoldne smo bili na letališču Manas. 
Boarding so odlagali do zadnjega, nato pa je zmanjkalo časa in smo odleteli z zamudo. Kakšna panika! Seveda smo imeli toliko prtljage, da smo morali doplačati glede na presežek teže. To je vzelo kar nekaj časa in ko bi že morali biti nekaj tisoč metrov više, se je med nas spustil tudi "letališki nadrejeni" ter nadrl osebje, naj ne komplicirajo in nas spustijo skozi. :) Letalo je bilo premajhno za vso našo prtljago, zato so nam zagotovili, da jo bodo pripeljali z naslednjim čez eno uro.
Biškek - Oš je namreč redna linija (vsako uro?!). Kirgizistan ima to smolo, da je prestolnica na severnih ravnicah od južnega dela ločena z gorovjem, kjer bi pot trajala in trajala. V načrtu imajo tudi izgradnjo železnice, a zaenkrat je najboljše prevozno sredstvo letalo.
Na Manasu so med ofenzivo na Afganistan domovali tudi Američani, mi smo jih ulovili v zadnjih mesecih njihove prisotnosti na letališču. 
Na letalo smo se morali posesti po vrsti - najprej tisti v prvih vrstah, nato na zadnjih, v zadnji del, namenjen komu?!?! pa se je k naši prtljagi stlačilo še nekaj domačinov. :)
Hitro smo vzleteli in bili seveda ves čas nad hribi ... do Oša. Pristanek na travnati+makadamski pisti, nato čakanje na prtljago. 
Res je druga polovica prišla eno uro kasneje in že smo bili v kombijih na poti v mesto. Na fotografiji cenik vozovnic.
Našega hotela šoferji niso poznali in smo malo raziskovali, naposled pa le prišli do pravih vrat.
Za njimi se je odprlo lušno dvorišče z otroškim bazenčkom, stoli pod senčniki, okoli pa sobe v 2 nadstropjih. V sobah vroče, pa ene žverce. Bohve. :)
Smo raje bili zunaj. Tudi jesti je treba, zato smo šli v najbližjo gostilnico na "manty". Bohpomagej. Pa dva sem naročil, saj sem v Biškeku nekajkrat jedel zelo dobro pripravljenega. 
Tokrat je bilo meso čudno, kruh pacast, skratka super kombinacija za zavijanje z očmi in ropot v želodcu (bohnedaj še niže). Domačinke so nam pokazale, kako pečejo kruh. Njami.
Popoldne smo se vsi odpeljali na vrh nad Oš-em in tam naleteli na svate. :)
V Ošu
Okrašen avto
Prevladovalo je veselje in smeh - tudi ko se je Matjaž postavil k domačinki ...
... in tudi k nevesti. :)
Fantje so se prav nastavljali!
Pa še skupinska za "slovenian news"
Vzpeli smo se do razgledne ploščadi in tam od zgoraj opazovali južnokirgizistansko prestolnico. 
Pokopališče kar na hribu nad vasjo
Oš - proti jugu
Niso ravno "okoljaši"
Nad nami pa je že bil sončev mrk!!!
Ker sem že pred odhodom iz Slovenije računal nanj, sem imel s seboj očala za opazovanje mrka in tudi folijo za fotografiranje. 
Tudi domačini so bili navdušeni nad "zatemnjenjem"!
Iztok fotografira - imeli smo srečo z vremenom. V Biškeku se je čez nebo menda navlekla visoka oblačnost in mrka niso videli. :)
Spustili smo se na drugo stran nazaj v mesto in po nekaj ulicah dosegli Oš-bazar. 
Največji bazar, pravijo. Je res?
Hodiš, hodiš, hodiš, pa nikamor ne prideš. Vsepovsod "štanti". 
Nekateri so tam vztrajali dlje, drugi manj, še dobro, da smo taksiste znali napotiti nazaj do hotela. Ni čudno, da nam je bilo sprehajanje po bazarju naporno, ko pa smo doživeli izjemno vroč dan! V Ošu se je segrelo prek +42 °C, v Biškeku pa so izračunali povprečno dnevno temperaturo kar +32.2 °C!
Zadnja noč v civilizaciji. No ja, "civilizacijo" so raztegnili še malo više do (A)BC-ja pod Leninom.
