Siva pot in Vrh neodvisnosti
Zjutraj so pridivjali trije kombiji, pa smo šli. V enega smo naložili samo prtljago, v dva pa smo se posedli mi. Še v Ošu smo se ustavili in nabavili vodo za prvi dan. Dolga pot nas je čakala.
Potem pa se je začela vožnja proti JV; sprva asfalt, nato asfalt v pripravi, pa spet asfalt. 
Vasice, ki so bile na ravnini še precej gosto posejane ob cesti, so bile z večanjem razdalje od Oša vedno bolj redke. Zato pa je bilo tudi bolj živo, dobesedno! Konji, ovce, krave ... 
In naposled makadam. Brezmejni makadam. Kako se je prašilo!!!
Na prvem prelazu smo se malo ustavili in pofotkali. 
V SZ so nomade želeli obvladati, zato so jim prepovedali tradicionalna bivališča - jurte - in jih stlačili v take konzerve.
Pripravljene imajo kupe peska - bodo asfaltirali? 
Treslo in prašilo se je, da je bilo veselje oziroma sploh ne!
Postanek ob reki - spet ena "okoljska cvetka"
Deda je pripeljal oba vnučka pogledat te čudne "zahodnjake, ki imajo ravne oči in so vsi isti". :)
Še dva prelaza sta nas čakala. Geomorfoloških oblik ni manjkalo, zato pa ni bilo čisto nič nič nič časa za podrobnejši pogled.
Nad višino našega Triglava
Še sedaj ne vem, čemu in zakaj. Najbrž prehod v novo "oblast" (upravna enota)?
Drugi prelaz je bil že pošteno visok in temperatura zunaj je bila v primerjavi s pečico v Ošu fenomenalna. 
Po spusti smo se končno za malo dlje ustavili in pretegnili noge. Sary-Tash. Napolnili želodce. Višina je že delala svoje, apetit ni bil pri vseh tisti dolinski.
In že smo zagledali severni rob Pamirja!!! Kje je pa naš cilj? Aha, še malo bolj zahodno. Evo ga.
Čez most smo prečkali umazano ledeniško reko in se nekaj kilometrov vozili kar po vršaju. Malo gor, malo dol po produ. 
Potem hop na rečno teraso in v popolnoma drugačen svet. Stepa? Tundra? "Stundra"?
Pik Lenin je bil vedno večji in vedno manj nedoločljiv. Ko smo bili prepričani, da je to to, smo se ustavili in ga začeli streljati s fotoaparati. 
To je to! 7134 m (vrha se sicer ne vidi, je pa tule že prek 7100 m)
O imenih in o vrhu, prvih vzponih in o početju Slovencev na njem:
1871 se je v dolini Alai pojavil znani raziskovalec Srednje Azije A.P.Fedchenko (Turkestanec). Njegova raziskovalna odprava je kot prva naredila okvirno shemo Pamirja in prepoznala najvišja vrhova (7495 m in 7134 m). Drugega je poimenoval "Pik Kaufman" po generalu Turkestana.
1928, 22. septembra popoldne je bil vrh prvič osvojen. V organizaciji Ruske (Sovjetske) akademije znanosti, ki so merili vrhove, so trije nemški alpinisti E. Allwein, K. Wien in E. Schneider z južne strani osvojili vrh in ga preimenovali v Lenin Peak. Niso predložili dokazov, ki bi potrdili osvojitev vrha.
Vir: www.asia-travel.uz
1937 prvi vzpon (sovjetski) s severne strani in še en vzpon 8 plezalcev (vodja Leo Barkhash)
1950 na vrhu 12 plezalcev turkestanske vojske
1967 v celem letu na vrhu že 300 ljudi
1968 z vrha skočijo s padalom, tragično. vir: http://www.discovery-central-asia.com in prvi smučarski spust - čez severno steno (Valentin Suloev)
1969 prva ženska Arganovskaja smuča čez severno steno!
1976 v plazu umrlo 301 ljudi
1990, junija v plazu umrlo 41 ljudi
1999 Valery Gorlachev 1. spust z desko čez S steno
2000 Valdek Udris 2. spust z desko čez S steno
2001, 3.8. - Emilio Previtali 3. spust z desko čez S steno
11.8. - Čehi napadajo vrh; sedem (Petr Novak, Alice Korbova, Milan Hurtik, Jiri Pleskac, Ludek Kopecky, Jiri Kalousek smučajo, Slovak Peter Kollar telemark) se jih povzpne na vrh po severni steni in odsmuča po smeri vzpona.
http://www.summitpost.org/
_______________________________________________________
2003 Janko Arh smuča čez S steno
2004, 23.7. Simona Grbec, Tadej Zorman, Vital Vek smučajo z vrha na T3
2006, 13.8. - Iztok Cukjati in Aleš Jablanšček smučata čez severno steno
2007 z vrha do T1 smuča A. Pahovnik (glej G-L)
_______________________________________________________
IME:
1871 - Pik Kaufmann
1928 - Pik Lenin
2006 - kirgizistansko "Ленин Чокусу", rusko "Пик Ленина" tadžikistansko "Ibn Sina Peak" (= Vrh neodvisnosti).
_______________________________________________________
Zvečer smo prispeli v bazo. Prašni. Umazani. Tudi prehlajeni. Baza je pa cel zaselek, le štalce in kravce nobene. No, to smo bili itak mi.
Če bi kdo hotel pobegniti izpod gore - daleč bi hodil do prvega evropskega velemesta!
