ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

I am back!  

Res se hitro vračam. Počutje je zadnjih nekaj dni odlično, prebava kot se šika, sem tudi že pri močeh in malo migam - v zadnjih dneh sem šel enkrat na šmarnogorsko Grmado in enkrat na Šmarno goro. Saj to ponavadi ni "nič", jeseni 07 sem šel tudi 3x gor in dol v manj kot uri, zdaj pa sem bil iz srca vesel uspešnega vzpona in dobrega počutja na vrhu obeh kucljev.

Danes še malo več - z Niko sva šla v mrazišča pod Rodico, kjer sem moral pobrati podatke.
Po gozdni cesti iz Laškega Rovta pod Pl. Suha in še naprej proti vzhodu, nato po položni stezi do krav na Pl. Poljana ter po komaj ohranjeni stezi v mrazišče. Na robu mrazišča sva občasno prišla na udar JZ vetra, ki je sredi dneva že povzročil orografsko oblačnost na grebenu Rodica-Črna prst, midva pa sva imela veliko večino časa še sonček. In prav hitro sva bila gor - v uri dvajset. :) Nazaj grede sva opravila še v enem mrazišču (tam je sneg za več kot 90° zvil aluminijasto cev!), nato pa nekaj časa naravnost čez rušje / skozi gozd nazaj do avta. Super turca za postopno navajanje nazaj na naše hribe! :)















Nekako mi še ni bilo dovolj in me je kolega Matjaž zelo hitro (in povsem brez truda) prepričal, da sem skočil še na specialko in jo gnal do Vihre - Katarina nad Ljubljano. Kako je letelo! Gor grede je bilo kisika res ogromno in sem iz Sore skozi Ločnico prehitel svoj rekord za 10%, Matjaž je prigonil iz Podutika (že šestinštiridesetič letos!!!) in sva že delala plane za najvišje možne gorniške vzpone pri nas. Spust je bil napol v mraku (19:15-19:30) še bolj utrgan, do Sore je ves čas letelo 45 in več km/h. JEEEEA!!!

Jutri gremo mraziščarji na Komno po podatke, še ena turca za razmigavanje. Seveda ne bomo gor cel dan, čez 10 dni me čaka še zadnja dolžnost pred vpisom v višji letnik. :) Še en izpit.

V glavi se mi počasi urejajo spomini z odprav oz. s počitnic v Kirgizistanu. Včeraj sem nekaj ur pisal vse, kar sem se spomnil o 12. avgustu - dnevu, ko sva z Bojanom napadala vrh Pik Lenina, nato pa naju je gora napadala nazaj. Bom malo uredil in potem kam prilepil. Fotografije bodo tudi zdaj-zdaj pripravljene.

Hvala vsem, ki ste me v zadnjih 2 meseci spremljali preko tega medija, držali pesti za srečen razplet in pisali spodbudne komentarje oz. tiste s čestitkami - Nadja, Katja, Nejc, Coprnca, Ožbe, Blaž, Tanja in ostali, HVALA!!!

2 odzivi

  • coprnca  
    04. september 2008 08:39

    hvala za zahvale... bomo še :)
    te je prou zanimivo brat :)

  • Nadja  
    07. september 2008 21:18

    Jaka,superca,si ze skoraj tista korenina graparska.Se ze veselim s teboj,ko bos osvajal vse tiste tvoje skrite nacrte.Se naprej skrbi za dobro hrano,dobre misli in bos spet stari Jaka.Hvala ti za pozdrave,ki si mi jih poslal po posti,za vse te spodbude ki smo jih ti pisali, se pa ve ,to je umnevno.Smo pozabili na tisti dan,ko si nam dal misliti in smo morali cel rozni krancel trikrat zmoliti,da smo zvedeli ,da si v redu.Pa to je sedaj za nami,cakamo na tvoje novice o napredkih.Pa srecno naprej.Ce bos kaj okoli brcal s kolesom pa zapremzaj.Nadja

Objavite komentar