Karavanški pršič

Zjutraj sem najprej na smučeh sestopil (to bo pravi izraz ... smučanja je bilo bolj malo, kjer pa sem poskušal smučati, sem se skoraj zvrnil s ceste!) do avta pod vršiško cesto, šel na zajtrk v Kranjsko goro in nato brskal po glavi. Iskal sem primeren cilj, kjer bi bil malo na soncu, imel dober sneg, naredil 1000 višincev in bil skrit pred severnikom, ki je razgrajal po naših hribih (Kredarica 40m/s!).

Trupejevo poldne se je slišalo kar dobro, zato sem se odpeljal na Srednji vrh in se malo pred 11. odpravil navzgor. Super je šlo, smučina je bila narejena in hitro sem bil v Železnici na pršiču.



Južne flanke je sonce že pokvarilo, zato sem na sedlu (namesto levo na Trupejevo poldne) zavil desno na Lepi vrh. In res je bil lep! Vetra ni več bilo, razgled super, smučarski obeti pa tudi.



Kepa



Detajl



Prav zimski pogledi



Trupejevo poldne s svojimi smučarji



Enkrat pa tule dol ...



Po pršiču sem po strmem pobočju med drevesi odbrzel v Železnico, po njej pa brez milosti "na ful" do Srednjega vrha. Noge so pekle, da ni za govort, ma nekako jih je treba navadit. ;) Kar ne ubija, krepi ... Prekrasna turca za 2 uri in pol.

Več fotografij:
http://picasaweb.google.si/ortosplet/TrupejevoPoldne21December2008#