ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

TTS Jezersko - zaradi samosvojih psov kot prvi skozi cilj  

Točno tako, kot piše v naslovu. :( Prva tekma letošnjega Slovenskega pokala v tekmovalnem turnem smučanju se je zame končala že po manj kot 200 višinskih metrih od štarta, ko se mi je strgala elastika za pritrditev psov. Rezervnih pa nisem imel ...

S Tanjo in Blažem smo se zjutraj pripeljali na Jezersko, prevzeli štartne številke, se preoblekli in pripravili. Na štartu nas je bilo več kot 60 tekmovalcev v vseh kategorijah skupaj in po pojasnilih glede tekmovanja ter proge je sledila Tišina v spomin na Luko Karničarja in Rada Markiča (letos je bil XII. Memorial Luke in Rada). Po štartnem poku je bila na cesti proti Sv. Ožboltu kar gneča.

Tam smo hodili/tekli peš - v pancarjih - po cesti, pri cerkvici pa smo "obuli" smuči. Ko sem tja pritekel jaz, so bili prvi že v pogonu nekaj metrov naprej, zato sem kolikor je šlo hitro zapel pancarje na vezi (to mi še dela težave :( ). Potem nisem mogel dovolj hitro pospraviti rok v zanke na palicah (sistem na ježka), zato sem nadaljeval s palicami v eni roki in se opotekal kot pijanec. No čez nekaj časa mi je uspelo to urediti in že sem začel iskati svoj tempo.

Od ostalih, ki so tekli tik pred/za mano, nisem poznal nikogar oz. si nisem vzel časa, da bi pogledal, s kom tečem, zato v resnici nimam pojma, kako mi je šlo z rezultatskega stališča. Počutil sem se super - to največ šteje! :)

Na smučeh sem se počutil veliko bolj kot brez njih in tempo ostalih okoli mene mi je bil malo prepočasen. Že sem razmišljal, kje bom potegnil naprej, ko mi je na prehodu z ozke steze (smučine) na široko steptano gozdno cesto odneslo desnega psa. !?!?! Ni bilo pomoči, vrvica, ki psa spredaj pritrjuje na smučko, se je strgala in je niti nisem našel v snegu.

Tisti profiji bolj na čelu kolone udeležencev imajo s sabo vsaj enega rezervnega psa ... to bo treba prakticirati.

Po tisti gozdni cesti sem se spustil v dolino, dokler je šlo, sledilo je še 15 minut peš sestopa do dolinskega dna in nato še 20 minut po cesti proti Jezerskemu. Na asfaltirani cesti je moje pancarje (in seveda mene) rešil gorski reševalec z džipom, ki me je prijazno odpeljal na štart. Hvala!

Uro po začetku dirke se torej že bil na koncu. :) Najprej nekaj časa nisem vedel, kaj bi sam s sabo in sem mislil iti za tekmovalci po progi z mojimi običajnimi turnimi smučmi (te so bile v avtu), a kaj, ko sem ugotovil, da so psi zanje ostali doma. Eh.

Okoli 11 h so prišli prvi tekmovalci - zmagovalci: Anže, Nejc, Tomaž, Marjan, Tone, Matjaž, Klemen ... BRAVO!!! Za skoraj 1000 višinskih metrov in 16 km so potrebovali okoli uro in pol! Sledilo je kosilo, čaj, sadje, udeleženci so prihajali in dvorana se je polnila. Tudi Blaž je prišel čez čas, Tanja pa tudi. :) BRAVO obema novincema!!!

Razglasitev rezultatov itd. je bila napovedana šele za 14. uro, mi pa smo se ob enih že odpeljali domov.

Jezerjani so me z organizacijo navdušili, defenitivno se vidimo prihodnje leto! Z najbolj zagretimi v Slovenskem pokalu TTS pa že v soboto na Voglu. ;)

Rezultati: http://www.memorial.ktts.si/Dokumenti/Rezultati_09.gif

2 odzivi

  • Nadja  
    01. februar 2009 11:05

    Ej ne se prevec sekirat,si saj vidu kaj je ce mislis samo na udelezbo.Drugic vse preglej ,če imas rezervo ,pol bos sele imel pravi filing.Ha ha ha si pa vsaj do malce prisel kot prvi ,a ne.Saj je to v taki skupini tudi uspeh.
    Uzivaj na Voglu,tam bo bolje bos vidu.

  • Jaka Ortar  
    01. februar 2009 13:01

    Hvala Nadja, saj ni krize - na napakah se učimo, kakšen dan treninga pred tekmo mi bo pa tudi še koristil!

Objavite komentar