Končno na zasuti Komni

Po 3 urah gaženja "na ful" sem prilezel na Komo. Že ob začetku vzpenjanja je bilo jasno,da bo šlo tokrat zelo počasi. Popolnoma moker sneg se mi je pod smučmi udiral skoraj do kolen. Čez Komarčo so grmeli plazovi (za slovenske razmere) epskih razsežnosti in njihov zvok mi je zbujal neprijetne spomine na agonijo na Pik Leninu. Tudi mulatiera proti Komni je neverjetno zasuta s plazovi. Klože so povsod; kar sliši se njih pokanje v gozdu!! Še dobro,da so bile plazovine - tam se mi je vsaj manj udiralo. Do Pekla je tako zasuta več kot polovica poti! Nad Peklom povzročajo težave močno nagnjena drevesa. Nad 1300m sem prišel nad oblačnost, sneg je na prisojah moker, na osojah pa ga pred taljenjem ščiti skorja. Pogled na okoliška pobočja je grozlji - napoke plazov so tako v gozdu pod kočo kot tik pod SBG. Grape prisoj so napolnjene s splazenim snegom. Višine snega še nisem izmeril, kasneje bom dodal še kakšno fotko.