Nočno kopanje na Komni

POZOR! Seveda ne gre za kópanje, pač pa za kopánje!

S smučmi na nahrbtnikih sva začela ob pol sedmih pri Savici; sondo sem seveda še vedno vlekel za sabo, ker se je žal ne da več zložiti skupaj. Da ne bo kdo mislil, da je sicer ne znam! ;)

Približno 100 m pod Peklom je bilo snega že dovolj, da sva obula smuči ter pri elektro-žicah zavila kar levo (proti jugu) proti Pleši. Sneg je bil res idealen za hojo s smučmi, ne pomnim, kdaj si mi psi nazadnje tako dobro grabili (najbrž 4. aprila 08 v Jalovčevem ozebniku?). Kar naravnost sva se vzpenjala po pribl. 35° strmem gozdu in bila pred 20. uro brez hujših orientacijskih zablod (kras, kras, kras) v Krošnji. Pihal je zmeren do močan južni veter, zato sva hitro začela kopati luknjo - prej ko skoplješ, prej se lahko skriješ vetru. Sicer je bilo toplo - za kratke rokave!

Debelina snežne odeje: 340 cm



V dobri uri sva opravila, do 22. ure sva izmerila težo snega in se kmalu odpravila proti Domu na Komni. Kakšna idilična noč, neverjetno! Polna luna, nekaj zvezd, popolnoma jasno nebo, idealna smučina. Mir. Blažu je čelka odpovedala in je ves čas užival v naravni svetlobi, jaz pa sem na spustih prižigal umetno luč. Okoli petnajst do enajstih zvečer sva se primajala v kočo, kjer naju je ga. Mari prijazno počakala.

Dobila sva sobo - a le za 5 ur. Naslednji dan sva namreč zgodaj nadaljevala z delom (klik!) ...