ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

Travnik nad Trento  

Travnik je bil za danes najboljši možni cilj!

vir: mountainwilderness.si

Smučarska poročila od včeraj so močno znižala visoko leteče cilje za danes, še posebej pa naju je ob pol petih zjutraj na Vršiču strašil slabo pomrznjen sneg. "Plazovi bodo," je bila prva misel.

Pa sva se zapeljala po Trenti do Vrsnika in hoditi sva začela, ko se je začel delati dan. Smuči seveda na nahrbtniku - izhodišče je bilo na nizkih 700 m!

Čez potok je Blaž poiskal svojo varianto, saj je bil nekdanji mostiček bolj nevaren - eno od treh debel je padlo v vodo.

Do približno 1250 m na poti ni bilo snega, bil pa je prvi raztrgani mini kozorog.

Nad 1250 m sva nadaljevala s smučmi, le tik pod Planino za skalo sva jih snela, saj sva jo (nepoznavalca!) mahnila kar po strmini naravnost navzgor.

Pogled s Planine za skalo



Kanin



Sneg je bil nad gozdom močno pomrznjen, niti malo se ni udiralo in za nama so ostajale le luknjice od palic.

S planine sva zelo na pamet nadaljevala proti JV, nato pa v Dolu za bajerjem zavila proti severu in poiskala prehode proti Travnikovi dolini.

Kmalu sva spet zagledala žalosten prizor in se vprašala, ali sva morebiti ogrožena tudi midva!



In še čez nekaj minut ...



Nad ~1900 m sva imela zmeren veter, oblačno nebo in zelo slabo vidljivost, sneg pa zelo trd za hojo s smučmi.



Zavila sva proti vzhodu in po zahodnem pobočju Čela prišla do kratke (20 m) grapice (45-50°), po kateri sva zlezla na zgornje pobočje in po njem na sedlo 2154 m med Čelom in Vršacem.





S sedla sva iskala smučljiv prehod na Vršac, a je zmanjkalo čisto malo in sva ob vzhodni steni Vršaca prečila do grape, ki naju je pripeljala tik pod vrh (50? m,50°/40°-45°).

Vršac - tam seveda nisva vedela, kam lezeva. Malo raziskovanja, zakaj pa ne! :)



Najbolj užiten prehod na vrh



Tam je bil sneg požlejen, žal spet čisto malo zmanjkalo za smučarski spust (morda v mehkejšem snegu - metrski skok).

Nadaljevanje grebena



Nadaljevala sva po grebenu proti SV do zadnjega vrha, tam pa sva po 45-50° strmi "rampi" sestopila proti vzhodu in se nato v nekaj minutah vzpela na sedlo med Vršacem in Travnikom.



Pogled nazaj proti vrhu Vršaca



Sestop po rampi



Krasna popestritev vzpona! Medtem se je greben Muscev (IT) že zabil v oblake, tudi Kaninu je slabo kazalo.

Kanin, Rombon je že v oblaku



Stol



Sneg je bil do vrha Travnika pomrznjen in se peš skorajda ni udiralo.

Pogled nazaj na Vršac z označeno sestopno rampo



Opast na vrhu Travnika



Ja, pri Aljažu sva bila!



Pl. Lopučnica



Nasmejani Blaž na vrhu



Opast od strani ...



... in od spodaj



Spust v Travniško dolino nekaj minut za tem, ko se je spet pokazalo sonce (ob 11 h), je bil pa za bogove!







Novi sneg je odlično zmrznil in nisva se mogla načuditi izjemnim razmeram!



Pod 1900 m ga je na prisoji celo rahlo ojužilo in smuči so šle same od sebe.





Še ena kosmata žalost



Nadaljevala sva (na pamet) kar v smeri proti Pl. Za skalo, seveda pa sva prišla do skalne stopnje 100 m nad planino.



Tam je bil na srečo deloma zasnežen prehod skozi ozko grapico (20-30 m, 45°, 3 m široka), ki naju je pripeljal nad staje, potem pa sva drvela še naprej po gozdu do ~1250 m.



V pol ure je bilo tudi sestopa konec.



Fantastičen konec, še pridemo! Cel dan nisva srečala dvonoge duše. Z nama je bil le trop kozorogov.

1 odzivi

  • Nadja  
    28. april 2009 08:25

    Ja slab začetek,dober konec.
    Tudi živali nastradajo v gorah,ko jih odnese plaz,samo ,da njih nihče ne išče,najde jih naključni popotnik,tako kot vidva.
    Srečno še naprej in previdno.

Objavite komentar