Danes "razmera" sploh ne

Ura še ni bila šest zjutraj, ko smo šli Blaž, Samo in jaz iznad Vrsnika proti Dolu pod Plazmi.

Na cesti smo kmalu skočili na smuči/krplje in se vzpenjali proti Plaskemu Voglu.
Prva smer na "dnevnem seznamu možnih ciljev" je odpadla zaradi ogromnih opasti, ki grozijo na praktično vseh 400 m smeri in zelo verjetno onemogočajo prehod na greben. Odvečno tveganje!



Naslednja linija se je pojavila sama od sebe, a se žal ni dalo vstopiti. Sneg je bil zanič. Nepredelan, čezenj pa skorjica.

Ostala je še ena smer - Črnuška diagonala (Plaski Vogel). Izjemno nesmučarska linija, 300 višinskih metrov na več kot 500 dolžinskih - zaradi dolgega prečenja proti JZ. Pa vendar ocena VI+ s spustom po vrvi preko skoka, kjer bi se letos dalo poleteti. S Samom sva to linijo takoj prečrtala.

Še dobro, da je Marko Čar poiskal direkten prehod in presmučal Direktno varianto Črnuške diagonale. Že od daleč bistveno lepša in bolj smučarska linija!



Prva prečka proti levi (do 40°) je nakazala slabe razmere, saj se je pod skorjo skrival nepredelan sneg, za prvim grebenom pa sta bili razmeroma globoki drči.



Neugodno. Samo je potegnil do konca prečke in si (za drugič?) ogledal nadaljevanje proti vrhu, jaz pa sem že malo prej obrnil.



Peš. Tisto prvo prečko sem sicer "odabručal" in čisto malo več kot 3x zavil, da sem preizkusil sneg.



Razmere so bile res zanič in zgodnja vrnitev v dolino je bila povsem upravičena. :)

Medtem je sonce že obsijalo zgornji del stene Travnika, od koder so se začeli usipati plazovi zadnjega snega.



Pod steno je bilo celo nekaj metrov uživancije. :)