Pet glav nad 5000!
Ponoči se je razjasnilo, jutro je bilo najhladnejše dotlej, in sicer -11.2 °C. 
Ob 5 h smo vstali skoraj vsi, le Tadej, Boštjan, Vadim in nosača so še spali. 
Nas šest je imelo za ta dan različna cilja - Anže in Arne sta napadla neosvojeno Zastavo (5070 m), ostali štirje smo nameravali pogledati prehod proti vrhu ledenika Sarychat, kamor so od območja našega ABC zlezli že Rusi pred leti.
Prvič na odpravi smo štartali še v senci, a že po pol ure smo bili na soncu in postalo je vroče. Đani, Urbanovc in jaz na smučeh, Bor peš, vsi pa na enem štriku. Pod Granitso sta Anže in Arne kake pol ure pred nami že zavila proti zahodu, mi pa smo nadaljevali proti krnici ledenika proti vzhodu. Držali smo se južega roba doline tik pod dometom plazov z Granitse in tako nismo imeli težav z razpokami. 
Pod prvo grapo, ki je vodila na greben, smo se razvezali in se zapodili vanjo. 
V spodnjem delu je bila čudna kloža in sam sem že želel obrniti, pa sta me Đani in Urbanovc pregovorila, naj grem le malo bolj desno bliže steni. Res je bilo tam bolje. Ker je sonce zgoraj že nažigalo na polno, so začeli po grapi leteti kamni. Neugodno. Kolikor je šlo hitro sem čez najbolj strm (60°+) in ozek del pregazil do grebena in tam počakal Đanija in Urbanovca.
Pogled na sever
Urbanovc prihaja na greben
Zadaj Pogranichnik
Bor je že v povsem spodnjem delu obrnil in nas čakal na ledeniku, Đani pa je tudi spodaj pustil smuči. Pod novim (20 cm) snegom je bil namreč slab drobljiv led. Na grebenu je GPS pokazal 5017 m in od tam se po snegu ni dalo dalje! 
Morali bi se spopasti z miksom na krušljivem grebenu, česar pa nihče od nas treh še ni počel. Odločili smo se, da bo 5017 m naš vrh. :)
Po nekaj metrih smučanja na vrhu grape sem si že sezuval smuči, saj je zaradi novega snega na ledu precej spodnašalo in nisem imel dovolj dobrega občutka, da bo spust varen. 
Enostavno preslab sneg za tako strmino. Urbanovc se ni pustil motiti in je prečil nad grapo na drugo stran, kjer je našel še eno podobno, a širšo in položnejšo grapo! 
SUPERCA! Pa sem šel za njim in izmenično (malo se je plazilo) sva presmučala grapo, po kateri so že lezli Rusi. 
Grapa je bila visoka 350 m, naklonina pa je mestoma presegla 50°; poimenovala sva jo "Najdena", ocenila pa s petico (V). Nekaj smučarskih utrinkov:
Čez krajno poč na "dnu" grape sva skočila in spustila smuk naravnost do Bora, ki je čakal spodaj v krnici, medtem pa smo že videli, kako se je Đani po riti spustil po isti grapi kot midva. :) Prvi ritenski spust torej (ocena še ni znana)!
Nad krajno počjo
In tik pred smukom čeznjo.
Zadovoljna smučarja po srečnem spustu :)
Urbanovc v smuk preži kot na popoldanski smuki na Krvavcu :)
Spet smo se privezali na štrik in se počasi spustili v ABC. 
Potem pa se je začel šov - Anže in Arne sta plezala še zadnje raztežaje proti vrhu Zastave in iz ABCja smo ju (še posebej s teleobjektivom) zelo lepo videli, prek postaje pa slišali.
Vrh Pik Zastava - takrat še neosvojen!
Jutranji začetek vzpona Anžeta in Arneta južno od ABCja; levo stena Zastave, naravnost Pik Neizvestny, desno Pik Anin
Ključni raztežaji iz ozebnika proti vrhu
Tule smo ju že videli ...
... zoom
Anže slika Arneta
Eden je že na vrhu, drugi bo zdaj-zdaj!
Srečna prvopristopnika - Pik Zastava, 5070 m.
O vzponu in spustu je Anže iz prve roke veliko napisal že v nekaterih objavah, zato ne bom dodajal prav dosti, le povezave. Več o tem: TULE. 
BRAVO obema za ta super vzpon!
Boštjan je že malo pogrešal travico in okolje brez razpok, zato je skupaj z enim nosačem tega dne sestopil v bazni tabor. Najprej je seveda prismučal do srednje morene.
Med sestopanjem naše A-dvojice smo v ABCju kuhali, pospravljali, se sončili ... :)
Naše sledi na Pik Anin
ABC - s pomočjo ANTHRON!
Kuhinja
Upam, da Tadej na bo hud. :) Tole je urgenca.
Proti večeru sta sestopila v tabor in vsi smo bili zelo zadovoljni z uspešnim dnevom. Pa kakšen večer se je pričaral!
Še nosaču se je smejalo!
