Na Menino planino
Danes sva bila s Tamaro na Menini planini. Lotila sva se je z juga iz vasi Zgornji Okrog, že tam je bilo okoli 40 cm popolnoma mokrega snega. Najprej sva še imela neko gaz, a sva raje začela slediti kartam, ki sva jih pripravila doma, zato je bilo treba kmalu gaziti na polno ... in gaženja ni in ni bilo konec. Sprva je še kazalo, da bova imela sonce in res naju je malo potipalo, a više, ko sva bila, sva bila bliže oblakom. Mehko ivje, nato trdo ivje. 
Sneg je dobil skorjico, vedno več ga je bilo. In ker je bil više pod skorjico sneg bolj suh, se je še bolj udiralo. Hodila sva počasi in neprestano sledila karti; tu se res ne bi bilo pametno izgubiti!
Na ~1400 m sva spet ujela nekaj sončnih žarkov in opazila prva mrazišča. Kljub vremenu je bilo prav idilično!
Po več kot treh urah hoje sva okoli 14:30 le prišla na najvišji vrh Menine planine - to je Vivodnik, 1508 m. Razgleda je bilo toliko kot celo pot - nič. :)
Mimo mini mrazišč na ~1470 m sva sestopila do planinskega doma - na toplo!
Zelo pozno sva se - kot zadnja z južne strani - odpravila proti dolini. Tudi dol grede sva morala gaziti, saj sta z južne strani prišla samo še dva smučarja. Kako se je vleklo!!!
Prvo mrazišče pod kočo
Hitro se je temnilo, a nisva imela kaj. Treba je bilo priti v dolino.
Tukaj nisva bila več prepričana, ali sva še na tem svetu. Kaj za vraga tale znak tu?!?!
Ravno sva prišla do južnega roba planote, ko se je spustila noč.
Potem sva sledila kar najbližji grapi ~600 višinskih metrov in prišla naravnost na kolesnice na gozdni cesti, potem še 5 minut do avta. Ma, naravnost dol je treba, če hočemo dol, ane!
Zelo naporna tura, vsega skupaj hoje več kot 6 ur v pol metra celca. A krasen zimski ambient in jutri bo že vse pozabljeno. :)
