Zgoraj zjutraj v neznano

Danes zjutraj sem skočil lovit sončev vzid, upal sem na jasno nebo. Prav do sedla sem bil v nizki oblačnosti, 50 metrov više sem zapeljal iz nje. ZVEZDE!!! Potem sem parkiral in se okoli 6:15 odpravil naprej na smučeh. Počaaasi se je svetlilo, a vseeno sem opazil, da naravnost nad mano ni zvezd. Pa ne, da je oblačno?

Počasi je že bilo tako svetlo, da sem razločil oblake. Pihal je zmeren do močan zahodnik, mraz.



V zavetrju sem se pošteno oblekel in počasi nadaljeval proti vrhu.



Hodil sem ekstremno počasi, da bi se ja medtem vsaj malo zjasnilo, pa se žal ni. Na vrhu je bilo tako megleno, vidljivost izredno slaba. Spustil sem se na drugo - severno - stran.
Tu so imele smreke 3-4 cm trdega ivja.





Po drugi strani pa je ravno mešanica oblačnosti in jasnine pričarala čudovite prizore!
Cel kup "smrekarskih utrinkov":











No, malo sem pa le dobil sonca ...



... občasno veliko.



Kdo pravi, da sonce vzide le enkrat na dan? Meni je danes vzšlo večkrat!



Igra sonca in dreves



Še nekaj smrek





Kot vidite, so me danes zelo navdušile! :) Upam, da še koga.

Spustil sem se na drugo stran po bolj slabem snegu za smučat, zato pa sem toliko bolj gledal na okoli in pasel oči.





Utrinek



Srednja oblačnost že sili v ospredje, ni je sile, ki bi jo zadržala!



Do avta sem prismučal en-dva-tri in ob 10:00 že nazaj v Ljubljani. V tej sivi lužasti turobnosti.