Rajske Hribarice
Prišla je sobota, najlepši dan zadnjega časa, in treba je bilo na Hribarice. Glede na to, da je že v mrazišču Bela glava skorajda zasulo 4 m visok kol, sem računal, da se je na Hribaricah to že zgodilo. Gor sem poskušal že 7. decembra, a nama z Blažem zaradi slabih razmer in mojega defekta (počena vez) ni uspelo. Tokrat je šlo kot po maslu.
Ob pol petih zjutraj sem že bil v Bohinju, a šele okoli pol šestih sva z Rokom začela vzpon iz doline. Ja, iz doline, 650 m nad morjem.
En dan prej sem nabavljal material za postavitev postajic v mrazišču, a jim je zmanjkalo aluminijastih cevi in sem kupil železne. Joj, kako se to pozna! Štiri metre dolgo železno cev sem imel privezano na nahrbtnik in to je postal učinkovit trening.
Po cesti do Pl. Blato, nato po odlični smučini proti Pl. (v) Laz(u). Lisica si je privoščila mravljišče in se še podpisala:
Seveda je bila planina še pod nizko oblačnostjo (~1550 m). Naprej je bilo treba vleči špuro skozi meglo proti Lazovškemu prevalu in ni za verjet, kako zelo je hladilo!
Tam nekje na ~1800 m pa končno sončni namig.
In še malo više.
Bila sva ven iz oblačnega kotla, postajalo je vedno bolj toplo, zrak vedno bolj suh in občutno so se začela oblačila sušiti kar med hojo. 
klik za večjo!
klik za večjo!
Nad Lazovškim prevalom sva nadaljevala proti prečki za Debelim vrhom, sneg je bil tod idealen!
Na izrazitih osojah nad meglenim morjem se je sneg že bolje preobrazil, nastala je sončna skorja, na bolj strmih pobočjih pa so že "šibali" točkasti plazovi omočenega pršiča.
Prečka za Debelim vrhom, ključ tega najhitrejšega pristopa na Kanjavec, ki jo zagledaš šele, ko si tam, je bila kar obetavna. Ne idealna, saj je tam očitno že malo vleklo (sicer večino poti brez napihanega snega!).
Vsak posebej sva prečila izpostavljeno SV pobočje ...
... in prišla na bolj kraški teren. Gor-dol-luknja-hribček. Tam ni plazov! :)
klik za večjo!
klik za večjo!
Okoli poldneva pa končno Hribarice!!! JEEEA!
klik za večjo!
Sam sem takoj zavil proti vzhodu, saj sem tam nameraval postaviti postajo za spremljanje razmer izven mrazišča.
klik za večjo!
Rok je nadaljeval proti vrhu Kanjavca, sam pa sem se hitro lotil dela. Bilo je brezvetrje in toplo! Noro.
Postajco sem postavil na debel železen drog na sedelcu proti Doliču. Notri sem dal logger temperature in zračne vlage. To je defenitivno mraziščarska postaja z najboljšim razgledom! :)
Potem sem se spustil še na dno mrazišča. Zzzz, malo pa je zazeblo, očitno je tudi okoli 13. ure še vztrajala inverzija na dnu! Imel sem res izjemno veliko srečo, da je tu gori zadnji sneg padal ali brez vetra ali pa v zelo zelo šibkem vetru. Ni namreč bilo nič zametov in spihanih območij - povsod lepo odloženi pršič. Na relativno ravnem dnu mrazišča je bil 2-3 cm visok snežni kupček in takoj sem pograbil priložnost ter začel kopati. :)
Že po pol metra mi je bilo jasno, da bo tole najbolj uspešen zimski servis na Hribaricah!! Našel sem aluminijasti kol, ki ga je teža snega že skrivila in nato pokopala. Kopal sem dalje in se kmalu spomnil, da sem jeseni tam pustil 2 aluminijasti cevi. :)
Kmalu sem izbrskal še zaklon oz. kar je od njega ostalo. GROZA!
Odločil sem se, da bom obe cevi potegnil ven, saj mi tam pod snegom prav nič nista koristili in bi ju do konca zime še bolj uničilo. Kopal sem in kopal in se po eni uri le dokopal do skal na globini ~4 m. Cevi sta namreč primrznili v plast ledu tik nad tlemi in ju nisem mogel potegniti ven ne da bi odkopal do skal. 
Tako sem imel naenkrat na voljo 12 m cevi. :) Aluminijasti sem poravnal in eno zapičil ~2 m globoko v sneg, nanjo pa pritrdil železno cev, ki sedaj gleda ~3.5 m nad dno mrazišča. Dovolj, da je ne bo že prvo sneženje zasulo in ker je železna, upam, da je tudi ne bo zvilo.
Ura je bila že pol treh, ko sem končno spokal z dna mrazišča.
Približno 20 m nad dnom sem na običajno spihano območje namestil eno aluminijasto cev, ki bo prihodnjič služila kot podaljšek.
klik za večjo!
Na robu Hribaric me je že čakal Rok.
klik za večjo!
Triglav
Stol
Mraziščarska postaja, 2333 m. :)
Smučala sva po pršiču na smeri pristopa, prečko pod Debelim vrhom srečno prevozila in nato štamfala tistih 50 m na kucelj. Sledil je spust v morje ...
klik za večjo!
Rok bi rad skočil na Triglav
Kar brez rokavčkov a s smučmi!
Z Lazovškega prevala sva namesto na Pl. Laz, kjer sva prišla gor, smučala na drugo stran na Pl. Jezerca in naprej na Pl. Krstenica. Zakaj? Ta smer je bolj senčna in res sva tako imela do avta 2000 m smuke po pravem pršiču. To je pri nas zelo težko ujeti (ponavadi je vsaj spodaj moker/vmes skorja/na vrhu spihano+napihano, tokrat res idealka!).
Ivje na Pl. Blato
Do avta sva prismučala že v temi. Izjemna tura (2000 + višincev), prekrasen dan in obilo zadovoljstva po opravljenem delu. Moram pa se še enkrat zahvaliti Gorazdu, ki je v celoti omogočil nabavo registratorjev za na Hribarice! HVALA!!!
