Nova "smerca" nad Grapo?

Idealne vremenske razmere so poskrbele za pripravo fantastične smučarske podlage v Pečeh. Ne razumem Roka iz Bohinja, da vsakodnevno napada Rodico s severa, ko pa so na jugu idealne spomladanske razmere - srenec (in nikakor ne firn, o katerem so poročali nekateri na TK Gora! Po firnu pri nas v hladnejši polovici leta ni mogoče smučati, saj je že po definiciji to več kot eno sezono star preobražen sneg, torej ga najdemo le na snežiščih, ki se obdržijo prek poletja. Iz firna se preobrazba nadaljuje v ledeniški led.)

Kakorkoli - vsak po svoje. Zase vem, da mi enega izmed vrhuncev sezone predstavlja smučanje v takih razmerah v Pečeh.

Tokrat sem med ogledovanjem iz Grape opazil, da so pobočja/stene nad vasjo Stržišče neobičajno dobro zalite in plazovno manj izpostavljene kot v prejšnjih zimah (lani so več mesecev grozile ogromne napoke na vrhu pobočij!). V bistvu tako dobro zalitih prehodov v ostenju med Konjskim vrhom in Črno prstjo še nisem videl, zato je bil cilj nedvoumen.

V dopoldanskem času sem se pripeljal v vas Stržišče, parkiral malo pod 700 m n.v. in se peš lotil položnega kopnega travnika. Po nekaj minutah sem prišel na sneg, ki je bil povsem pomrznjen in se mi je udiralo le za vzorec!



Tako je bilo tudi više in tam na približno 1300 m me je postalo že malo strah brez derez in cepina. Pa sem se pri zadnjih drevesih preobul in "naskočil" strmino.



Vznožje strmih vesin ima naklon okoli 35°, vstopni skok na okoli 1430 m pa že 50°. Bil je za silo zalit ravno za vzpon. Nad skokom se je položilo proti 40°, nato pa me je pričakala poševna prečka v levo v nekakšen iztek grapice.



Strmina spet okoli 50°, toda zelo zelo trdo (vodni led). Računal sem na pomoč sonca ob pravem času, saj je bilo med vzponom še oblačno in sonce ni prav dobro grelo smeri. Plitva grapica je bila visoka okoli 100 m, njen naklon pa je bil 45°, sneg napihan, tako da se je med vzponom malo udiralo.



Na vrhu grapice sem prišel na bolj odprto pobočje, strmina je malo popustila na okoli 40°.



Začrtana smer se je povsem zgoraj izkazala za smučarsko nemogočo, saj bi se moral spustiti čez ledeno konkavno zelo strmo opast, zato sem smučarske prehode poiskal nekoliko levo.

Izstop



Zaključil sem na vrhu Četrta, 1831 m. Smer visoka 400 m.

Črna prst s Četrta



Poljanski vrh



Večji del Bohinja



Avtoportret za dokaz, da sem res bil tam. :)



Imel sem srečo, da je zadnje četrt ure sijalo sonce in se je že čutilo njegovo moč, zato nisem odlašal s spustom (pa še faks me je čakal). Začel sem z vrha Četrta najprej malo proti levi (gledano od spodaj), nato pa počasi priključeval smeri vzpona. Bilo je zelo zelo trdo, poiskati pa sem moral prehode med skalami, a to je izgledalo tako, da sem naciljal prehod in v poševnem smuku bočno drsel čez skalni pas. Za vsakim obratom je minili nekaj metrov, da sem se ustavil (smuči s servisa!).

Bolje je bilo na malo bolj prisojni strani neizrazitega grebenčka, uživancija po osrenici! Plitva grapica se je izkazala za super smučljivo, niti enkrat se mi ni predrlo v napihanem snegu, najtrši prehod v spodnjem delu grapice pa sem preabručal s cepinom v roki (bal sem se vodnega ledu, saj iztek še zdaleč ni bil pomirjujoč). Niže je bilo spet super, čez vstopni skok brez težav kratek skokec in že sem vijugal po goličavi, ki jo je pred nekaj leti naredil ogromen plaz ... potem pa po gozdu skoraj do vasi. Tri minute peš. Izjemna smuka!!!

Smučarska ocena težavnosti bi bila za tistih 400 m IV, doživljal pa sem jo kot veliko težjo (po dolgem času v strmini, zelo trda podlaga, napsihirana smer, saj "visi" proti vznožju, ki ga ne vidiš).

Slikano 2 dni pozneje - rdeča smer