Snežni zameti na Triglavu odločili turo

Potem ko je naše hribe pobelil prvi (letos sploh ne vem, kako naj štejem) sneg, se je v višinah ekstremno ogrelo, Kredarica je imela v noči s 25. na 26. 11. kar +9.2 °C!

Ker mi je malo manjkalo miganja, sem se sredi noči na hitro odločil, da se grem še zanjič letos pogret na sonce, preden nas bo zajel prvi polarni val ... dream on.

V nedeljo zjutraj sem ob 6 h odpravil iz oblačne Ljubljane, pri Kranju pokukal izpod oblakov, potem pa spet padel pod oblačni pokrov malo pred Jesenicami. V dolino Krme sem se pripeljal ravno malo pred 7. uro, torej še pred vzhodom sonca. Prve snežne krpe so se pojavljale pri Kovinarski koči v Krmi (~900 m), sicer snega ni bilo. Ker se pot po Krmi izredno vleče (vsaj dobre pol ure, ko moraš hoditi skorajda po ravnem), sem imel tokrat s sabo nekaj hitrejšega in položnejši del je bil za mano v 15 minutah. Ker sem pričakoval bolj kot ne kopno pot, sem bil le v supergah, gojzarji pa so držali nahrbtnik pokonci. Toda opa! Na robu gozda sem stopil na pomrznjen sneg, na 1300 m pa sem pokukal iz oblakov. Dovška Baba je bila še lepo enakomerno bela, spomini na še precej živi.
Na ~1400 m je bila po tleh še slana, ki me je spremljala tja do ~1800m; nad pastirsko kočo je začelo vleči, veter je prinašal toplejši zrak in še 50m više sem stopil na sonce. Sneg je bil že ojužen, a ga je bilo na srečo ravno toliko, da sem lahko za hojo izbiral kopna območja.

Brez težav sem bil malo čez 9. uro pri vremenkotih na Kredarici, kjer je še vlekel zmeren Z veter, v zavetrju pa je bilo pri +8 °C zelo prijetno toplo.



Nizka oblačnost



Pogled mi je seveda uhajal proti Triglavu, ki pa ga po sneženju ni osvojih še nihče.



Ker nisem pričakoval tako sneženih razmer, nisem imel s sabo zimske opreme (cepin, dereze), a mi je vremenko velikodušno posodil dereze za poskus vzpona na vrh. Sicer so to bile predpotopne dereze, ki niti niso dobro pasale na moje čevlje in sem jih moral do stene 3x popraviti ... Na senčni strani me je presenetila trda skorja po vrhu snega (žled!), ko sem stopil na sončno stran pa 20 cm čisto južnega snega.

Pogled z začetka stene



Vzpon je od letos naprej bistveno manj nevaren, saj so to poletje namestili kakih 50 novih metrov jeklenic (je pa za smučati bolj nevarno).



Čez najbolj nevarna mesta sem se že prebil, potem pa me je na eni izmed prečnic na zavetrni strani presenetil zelo globok zamet.

Ker nisem imel cepina, sem se moral ves čas držati klinov ali jeklenice, sicer bi bil padec usoden ... tako sem začel kopati v zamet, da bi našel naslednji klin in tako nadaljeval z vzponom.



Kopati sem moral vedno globje in po 1 uri, 10 m višine in 5 najdenih klinih sem moral v več kot 1.5m globokem zametu odnehati. Snega je bilo preveč za kopanje z rokami in za še 10m bi potreboval še enkrat toliko, najbrž bi me enaka ovira čakala še za ovinkom.



Območje napredovanja v eni uri :)





Kredarica iz SV stene Malega Triglava



Med silno neugodnim sestopom (v primeru, da bi prišel vsaj na Mali Triglav, bi gotovo sestopil na Planiko) sem opazil, kako zelo dobro se vidi globoko v dolino ... Tudi pogled proti SZ ni bil nič slabši.





Srečno sem se vrnil do najvišje AMP v Sloveniji





Kredarica v poznojesenski preobleki



Doolgo smo se potem sončili v zavetrju koče, komentirali neverjetno slab začetek zime in pametovali o njenem nadaljevanju.

Malo čez 14. uro pa je že bil čas za sestop, a prej sem skočil še do razgledne plošče





Razor, zadaj Veliki Klek



Od Razorja do Škrlatice



Triglav(-ski "ledenik")



Pogled proti Krmi, zadaj nizka oblačnost



Kredarica in Triglav s standardnega fotografskega mesta (od tod sem vedno fotografiral Triglav, imam ~10 posnetkov iz različnih obdobij





Sestop je minil v znamenju drsanja po snegu, ki je bil precej ojužen



Pogled na Mali Triglav -- prišel sem do zameta malo nad sredino fotke



Pri pastirski koči v Zg. Krmi je še vedno vztrajala slana



Pobeljena pobočja pod stenami Velikega Draškega vrha in Tosca



Dovška Baba popoldne -- kopna!! :shock: :shock: V parih urah je pobralo sneg.



Kako vesel sem bil bicikla tam za začetku ravnine in po dobri uri s Kredarice sem bil pri avtu!

Med turo sem imel občutek, da je pomlad, saj je bilo precej toplo, sneg južen, na senčni strani pomrznjen ... Kje si, zima!?!!?