Ledina na Jelovici

Kazalo je, da nas bo zamedlo, zato je bi zadnji čas za postavitev postaje danes. :-)

Malo sem se sicer bal, da je do takrat padlo preveč dežja in da je zato že bilo močvirje preveliko (in pregloboko), druga skrb pa se je pojavila na ~900 m, ko sem moral parkrat vzeti zalet, da sem se prebil čez zasneženi klanec. :-) Zgoraj je snežilo in precej pozno sem se pripeljal na rob mrazišča.

V škornjih sem se z vso potrebno opremo hitro skobacal skozi gozd 30m navzdol do mrazišča.




Sneženje se je občasno tako okrepilo, da nisem videl gozda na drugi strani.
Ker je celo mrazišče eno močvirje, sem namesto klinov s seboj prinesel 1m dolge lesene pilote -- te sem nameraval zabiti v tla. A kar ni šlo, saj je bil led predebel in šele s sekiro sem ga predrl.


Zadevšna je bila postavljena, ura pa že pet popoldne in začelo se je počasi temniti, termometero pa meriti T. :-)

Vožnja nazaj proti Železnikom je bila polna adrenalina, a v primerjavi s "progo smrti" čez Jelovico pred 2 tednoma prav pomirjujoča.