V mrzli burji na Poreznu

Podhočar - Porezen - Hoč
Pred faksom sem imel nekaj časa in po super snežnih razmerah na Blegošu sem moral poskusiti še na Poreznu. :-D
Ravno med vzhajanjem sonca sem se peljal proti Podhočarju -- zaselku nad Petrovim Brdom. Zadnjih ~500 m sem moral vzvratno, saj je bil na cesti sneg (oz. led), to pa je pomenilo tudi, da bom prismučal do avta.

Na travniku nad kmetijo me je takoj presenetila zoprna skorja, ki mi je ob vzpenjanju pobrala kar nekaj moči in prav vesel sem bil gozda -- tam se skorja še ni naredila. Po pobočju Hoča sem vlekel vijugasto smučino in kar malo čudno gledal, kako (relativno) malo novega snega je tu padlo; na Blegošu 10 km stran je bilo novega snega okoli 60 cm, tu pa kar 20 manj! Najbrž je takšna razlika zaradi sesedanja snega.
Na grebenu Porezna je bil novi sneg spihan, tako da sem hodil večinoma po trdi podlagi; pihala je zmerna burja, ki je ob temperaturi okoli -7°C povzročala prav hud občutek mraza. To jutro je bilo med tremi najhladnejšimi v tej "zimi" (bolje smučarski sezoni)!

Z vrha sem začudeno gledal komaj pobeljene Peči, okoli Triglava in na Pokljuki je izgledalo precej bolje pobeljeno.



Odsmučal sem nazaj po trdem grebenu (kako fajn je letelo!), nad sedlom med Hočem in Poreznom sem dobil še malo pršiča. Časa sem imel še dovolj, zato sem skočil še na Hoč, ki ga pogosto po dolgem in počez presmučajo Graparski kerlci.
S Hoča je res prelep razgled na vse strani, Julijci so kot na dlani, Porezen prav fotogeničen.



Po pršiču sem odsmučal po kar strmemu gozdu naravnost proti Podhočarju; šele ~100 m nad zaselkom je bilo konec pršiča.

FOTOGALERIJA (19)