ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

Po strmih grapah Peči  

nad Rutom - Matajurski vrh - Poljanski vrh - pl. Za Robom - Konjski vrh - Matajurski vrh - Sanek

Danes sva se z Rokom lotila Peči z južne (graparske) strani; zgodaj zjutraj sva se zapeljala nad Rut in peš nadaljevala skozi gozd proti Zimski smeri (-IV , mesti S4+, 300 m, vir: AO Cerkno) na Raskovcu. Sneg je bil na snežišču pod steno še trd, prehod okoli skoka pa ravno še dovolj zalit za smučanje, kar nama je le še pospešilo korak. Del smeri poteka po senčni grapi in tam je bil sneg še vedno zelo trd, zato sva z grebena od križa najprej odsmučala po veselcu v konto Matajurc. Po vzponu na greben in kratkem počitku je bil sneg ravno pravšnji tudi na primorski strani in grapo sva presmučala brez težav; najbolj strma je zgoraj na vstopu in nad skokom, tam je bilo tudi premalo snega in sva se morala ~3 m vzpeti peš. Smučala sva še nekaj časa po snežišču pod grapo, nato pa se po grapi vzpela še enkrat na greben. Sledila je prečka po severnih pobočjih Matajurskega vrha na Poljanski vrh; po poti sva sledila risu, ki je hodil prav po grebenu.



S Poljanskega vrha sva vsak po svoji varianti smučala proti severozahodu, se vrnila nazaj na vrh in smučala še po strmem pobočju na severovzhod. Zgoraj se nama je precej plazilo in sva morala čakati, da se je sneg umiril. Naprej do pl. Za Robom je bil sneg perfekten, spet sva videla razmeroma sveže sledi medveda.



Vzpela sva se na Konjski vrh in dvakrat smučala po njegovem strmem severnem pobočju ~150 m v konto, nazadnje pa nadaljevala s smučmi po grebenu čez Poljanski vrh na Matajurskega.



Malo skeptična sva se z vrha spustila v prvo grapo proti JV; od daleč sem jo to zimo že opazoval, nikoli pa je še nisem videl od blizu. Na vrhu je bil sneg precej dober, zato sva sklenila poskusiti in ni nama bilo žal! Po začetnem pobočju z naklonom ~35° se je postavilo malo bolj pokonci, grapa se je tudi zožala do okoli 2 m, pod najožjim delom pa je sledila spet širša grapa. Ker sem vedel, da jo spodaj najbrž prekinja skok, sem skočil pogledat naprej, Rok pa je medtem raziskal prehod v levo (gledano od zgoraj). Kopni skok je bil res previsok za smučanje (15+ m), zato sva jo ubrala čez rušje proti levi. Malo se je treba nagniti nazaj in spustiti naravnost, pa se da tudi čez rušje prav fajn smučati. Ob robu rušja sva našla skriti pas snega, ki je bil malo širši od dolžine smuči, sledilo je še ~10 m kobacanja čez rušje, nato pa spet po snegu. Škoda, da sva zamudila zalito grapo, saj mora biti le ta sicer super prehod na Sanek!
Ko je bilo snežišča konec, sva malo goljufala čez rušje in že po sončnem zahodu prismučala skoraj do gozdne ceste.

V naslednji sezoni se gotovo vrnemo!

Fotografiji Matajurskega vrha s Porezna in Novega vrha z vrisanima smerema:




FOTOGALERIJA (40)

0 odzivi

Objavite komentar