Senčna stran Krna, oblegana Bogatina
Dom na Komni - Krnsko jezero - Krn - Krnsko jezero - Mahavšček - Mali Bogatin - Mahavšček - Podrta gora - Ukanška Suha
Danes sva z Rokom krenila še pred soncem in do Bogatinskega sedla hodila kar peš, saj je bila pot že večinoma kopna. Do Krnskega jezera sva srečno našla še dovolj zasnežene smučarske prehode, pri jezeru pa sva začela pogledovati proti severni steni Krna. 
Čez steno je prvi smučal Viki Grošelj, ki je dogodivščino zelo podrobno opisal v eni izmed svojih knjig, tokrat pa se je čez njo vlekel komajda še povezan pas snega. Vseeno sva sklenila poskusiti in malo utrujena (od prešnjega dne) počasi napredovala proti vstopu v grapo sredi stene. Grapa je od blizu izgledala dovolj široka, tako da sva se hitro "preobula" in do kolen gazila čez steno. Že ob vzponu sva kot najbolj kritično mesto označila spodnji del prečke z vršnje vesine v grapo, saj je tam naklonina okoli 40°, sneg pa je bil precej nepredelan. Izstop mimo opasti se je ponudil kar sam od sebe in malo pred poldnevom sva bila na Krnu. Z juga so planinci prihajali v poletni opravi, saj ni čudno, ko je bilo pa tako toplo!
Smučati sva začela ~25 m pod vrhom (više ni snega), prestop z grebena v steno se je po splazitvi lepo posrečil, vršnje vesine so bile lepo smučljive, prečka proti grapi pa precej sitna. S cepinom v roki je bilo lažje (predvsem psihično) drseti proti grapi, najmanj zasneženi del (2 m) je bilo treba "poštamfati", v grapi pa sva naletela na skorjo. Naklonina doseže okoli 50°, v najožjem delu (~2.5 m) pa je bil jarek, tako da tam ni bilo ravno veliko užitka. Spodnji del grape in naprej so Krnskega jezera pa fantazija...
Smer, ki sva jo smučala, je "Osrednja grapa - severna stena (IV-, mesto S5+)" (vir: M&M); že res, da je ocena zahtevnosti smeri vsaj malo odvisna od razmer, pa vendar je vsaj tisti "-" pri oceni odveč.
Od jezera gas nazaj na Bogatinsko sedlo in naprej na Mahavšček, sledila je uživancija na zahodnem pobočju Mahavščka, vzpon na Mali Bogatin in spust pod severnih vesinah. Potem pa ponovni vzpon na Mahavšček, spust na vzhod in prečenje proti Podrti gori; imela sva srečo in večino časa sva imela dobre razmere. Ko sva prišla na severno pobočje Podrte gore, se je dan že nagibal k večeru, a nisva se mogla zadržati in se že vrniti v dolino -- vzpela sva se na greben Podrte gore in malo pred sončnim zahodom odsmučala v Snežno konto, razmere perfektne! Še 30 metrov "štamfanja", nato pa spust v Ukanško Suho do ~1150 m. V dolino sva prišla že v temi (oz. lunini svetlobi, kolikor je je bilo).
Nor dan, izredno lepa pobočja in veliko smuke -- okoli 2700 metrov!
FOTOGALERIJA (28)
