ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

Na obisku pri meteorologih italijanske province Veneto (4 dni)  

"Dober glas seže v deveto vas" in vabljeni smo bili na obisk mrazišč v SV Italiji. :-D

Gregor, Matej, Iztok in jaz smo se tja odpravili v sredo popoldne, vožnje do naše ville rustice (lat. --> podeželska vila) malo pred Bellunom (nad jezerom Lago Di Santa Croce) je bilo dovolj ravno do večera. Tako smo se prvi dan le na hitro srečali z našim gostiteljem Brunom.


Jezero Lago Di Santa Croce


V četrtek smo se zgodaj dopoldne najprej odpeljali v center Belluna na kratek ogled sedeža ARPAV (=~ regionalna služba za zaščito in reševanje), nato pa smo z vožnjo nadaljevali proti Cortini d\'Ampezzo. Malo naprej od slikovitega mesteca smo se presedli v 2 terenca (Land Rover Defenderja) in s posebnim dovoljenjem (park!) smo nadaljevali po zelo strmi in kamniti poti ("cesti").


Prišli smo v osrčje hribov prav do višine ~2200 m! :-D






Do mrazišča Lago di Fosses smo imeli le krasen sprehod po razgibanem terenu pod sveže pobeljenimi vršaci.






Tole jezero je sredi neke vrste kraškega polja -- tam je celo ponikalnica, ki se pojavi nekje ob robu polja in potem spet izgine v požiralniku na njegovem robu. Zanimivo.






Postaja z merilnimi ištrumenti v mrazišču je res "ornk", se vidi, da so raziskave mrazišč pod okriljem regionalne meteorološke službe.




Z džipi smo se vrnili proti Cortini, od tam pa po kosilu nadaljevali čez Passo Falzarego (tam smo si ogledali eno od 200 avtomatskih meteoroloških postaj) do mesta Arraba.


Leži na skoraj 1700 m in ima idealno pozicijo za center za spremljanje snežnih razmer. Kar dolgo smo se zadržali v centru s ~30 zaposlenimi in brez sramu lahko rečem, da ni primerjave z našo istonamembno službo (pri nas pade v povprečju več snega!). :-(


V villo rustico smo se vrnili že pozno zvečer, po pašti smo popadali v postelje.

Naslednji dan (petek) je bil namenjen obisku mrazišč na kraški planoti nad Asiagom; izredno ovinkasta in strma cesta nas je z dolinskega dna popeljala na zelo uravnjeno planoto (podobno Pokljuki, a ~500 m više in 10x večje), kjer smo si najprej ogledali eno izmed spodobnih lavinskih postaj. Kje smo še mi na sončni strani Alp!!! :-(

A avtomobili smo se zapeljali proti goram in s ~1700 m krenili peš proti grebenu. Najprej smo se ustavili pri mrazišču Campi Lussi z idilično gorsko kočo; spoznali smo tudi lastnika in ta nas je kot poznavalec vodil naprej proti "glavnim" mraziščarskim adutom v tem predelu. In res, nekatere vrtače (prej bi lahko rekli meteoritski kraterji!) so res impozatne; Busa della Segala na višini več kot 1950 m ima premer več kot 230 m! Da so tu potekali krvavi boji v 1.s.v., so opozarjale spominske plošče in obeležja, tudi Dolina Slovencev (klikni za več info.!).

V bližini smo skočili (dobesedno) v slikovito ledeno jamo (kjer pa mi je dokončno "crknil" fotoaparat :-( ), kjer je bila temperatura blizu ledišča.




Po zapuščini fronte smo sestopili nazaj proti Campi Lussi in se okrepčali v gorski koči.

Zvečer je sledil še hiter ogled Belluna, nato pa tipična Bellunska večerja.

Zadnji dan (sobota) je bila namenjena obisku planote Cansiglio, ki sredi smrekovih gozdov skriva nekaj zanimivih mrazišč; v enem izmed njih je tudi avtomatska meteorološka postaja, ki pošilja podatke na internet! Po ogledu le-te je že bil čas za povratek proti domu -- s ~1000 m visoke planote smo se spuščali proti Padski nižini in v precej dobri vidljivosti opazovali domače hribe -- Krn, Porezen, Tolminski kuk, Trnovski gozd ... Zgodaj popoldne smo se vrnili v Slovenijo.

0 odzivi

Objavite komentar