Še enkrat na Gradico

Ker sem včeraj pozabil nekaj pripomočkov za delo v mraziščih, sem moral danes še enkrat gor -- pa nič zato, ta konec je prekrasen! :-D"

Tokrat sem s seboj vlekel tudi kolo, saj se mi mulatiera iz Ruta že nekaj časa zdi "vozna" (kasneje sem prebral, da sta jo Marijana&Marko že povozila). Ker letos za kolo sploh nisem pripravljen (razen parih šmarnogorskih krogov in Krvavca nisem prevozil nič), se seveda nisem mogel ves čas vzpenjati na kolesu.

Sestop v Dole po smeri včerajšnjega vzpona se je izkazal za najhitrejo možnost (spodnja polovica v smeri majskega smuka), pa tudi zelo slikovito -- tu sicer ne hodi nihče. :-)

Nazaj na vrh sem se vzpel skozi konto bolj zahodno (tik pod Malo Rodico), kjer sem naletel (oz. on name) na ata svizca. :-) Nekaj časa sva si žvižgala, ko se me je naveličal, sem ga pustil pri miru.
Z vrha Rodice sem sestopil tistih nekaj minut proti JZ, nato pa hop na kolo. :-)

Spust je potekal brez težav, edino roke so me bolele da bohpomagej! :-( No teh 20 minut sem že zdržal, ni pa za ponavljati.