ORTOblog

= splet hribov, smučanja, vremena, fotografije in še česa.

Čez Komar in Skok do hotela pri Aljažu, Kanjavčeve police, (15./16. 8.)  

1. dan: Zadnjica - Čez Komar - Kugyjeva (Čez Skok) - Triglav2. dan: Triglav - Dolič - Kanjavčeve police - Vodnikov Vršac - Prehodavci - Zadnjica

Precej visoke temperature v višinah (2000-3000 m), malo vetra, Perzeidi ... sami razlogi ZA spanje nekje visoko v gorah. Zakaj pa ne kar na vrhu Slovenije? :-)

Triglav sem v preteklih letih spoznaval predvsem z zgornjesavske strani (skozi doline Vrata, Kot in Krma), trentarske strmine pa so mi bile popolna neznanka (še najbliže sem jim bil na Bambergovi oz. na Poti čez Plemenice). Tako sem se tokrat odločil, da bom do Aljaževega stolpa prišel po trentarsko. :-)

Da se ne bi na Triglavu izgubil v praznični gneči sredi dneva, sem vzpon načrtoval za popoldne, tako da bi prišel do vrha malo pred sončnim zahodom; trume turistov na gorenjskih cestah so mi vožnjo podaljšale za 100%, tako da sem v Zadnjico prišel šele okoli 16 h. Makadamsko cesto do zatrepa doline sem premagal s kolesom (na in tudi ob njem :-) ), potem pa sem zaciljal proti poti čez Komar.


Začetna strmina mimo slapu je že bila prava trentarska za ogrevanje, zelo zanimivi prehodi skozi/ob/čez grapo(e) pa so le potrjevali pravilno izbiro smeri vzpona. :-)


Više zgoraj ni bilo več tako strmo, tudi srčni utrip je malo upadel, zato pa je toliko bolj "nažigalo" sonce... :-( Neprestano je bilo treba dolivati vodo, sicer bi se motor izsušil. Čas je neusmiljeno tekel, toda vseeno sem se odločil, da bom še isti dan pogledal Kugyjevo pot čez Skok.


Po mulatieri sem se spustil ~50 m proti Zadnjici, nato pa zavil na Kugyjevo; pot je na začetku neverjetno dobro ohranjena, že ob prehodu čez prvo grapo pa sem jo izgubil. Malo po svoje, nato pa spet na pravo pot, ki elegantno preči pobočje na enakomerni oddaljenosti od stene.




Nad mano je vrhove ovila megla tja do ~2300 m, upal sem le, da se ne bo spustila prenizko (ravno na ~2300 m naj bi bil stik Kugyjeve z Bambergovo potjo). Čez skok (bolje bolj strm del) se steza prebije z vijuganjem, nad skokom pa zoprno melišče... :-( Gams ~20 m stran me je prav sumljivo nadzoroval, medtem ko se kozorog ~50 m više ni zmenil zame tudi, ko sem se mu približal. Po svoje je odpeketal po policah proti zahodu. Višina je tu že bila prava za zavoj v levo in res sem na skoku zagledal jeklenice; to je bila prava smer in prehod na zelenice se je ponudil sam od sebe.


Po zelenicah pa cik-cak cik-cak navzgor, prav prijetno vzpenjanje že v oblačnem vremenu.


Ko se pot dotakne grebena, se lepo vidi sedlo Luknja in del Bambergove poti; v trenutku sem se spomnil, da sem po tem delu Kugyjeve že hodil -- pred leti sva z bratrancem meglenim sestopom po Bambergovi poti napačno zavila proti Trenti po kar udobni stezici. :-) Seveda sva svojo zmoto kmalu spoznala in se vrnila nazaj na Bambergovo.


Tokrat sem bil na pravi poti in le-ta je začela zavijati desno -- prečka me je pripeljala prav do Sfinge! :-)


Tu sem prišel v meglo in od markacije do markacije tipal proti Triglavu; malo pod Morbegno se je za kratek čas razkadilo in izkazalo se je, da sem "ujet" v megli povsem "lokalnega in trenutnega značaja", torej ni visoka vlažnost posledica vlažnega jugozahodnika (ta naj bi začel pihati sredi noči oz. v njeni drugi polovici).


Po (tokrat res) nujnem sendviču sem se zagnal proti Triglavski škrbini; nekaj minut je še manjkalo do 20. ure in z dobrim tempom bi lahko ujel sončni zahod (20:17) na vrhu Triglava. :-)

Pod Morbegno


Zahodna podoba Triglava


Na Triglavski škrbini sem že bil daleč od megle, ~50 m nad škrbino pa sem prišel na sonce.


Sonce malo nad škrbino




Proti Planiki


Proti jugu


Letel sem še naprej proti vrhu, a na koncu so mi namero preprečili oblaki nekje okoli Visokih Tur -- sonce je že nekaj minut pred predvideno uro zašlo za njimi. :-(


A nič ne dé in po 4 urah prestavljanja nog sem bil Aljaževega stolpa vesel kot že dolgo ne. :-)


Potem ko sem navlekel nase vso možno obleko in se napil, sem začel dojemati okolico; bilo je kristalno jasno, prijetno mraz in popolno brezvetrje!




Najvišji termometer v Sloveniji -- na Aljažev stolp sem za čez noč pritrdil registrator temperature.


Lunin zahod


Večer se je hitro prevesil v noč, luna je zašla in na nebu je zasijalo neskončno pikic... cel kup jih je tudi padlo dol! :-)


Škrlatica & co.


Na vrhu


Na vrhu sem ležal v spalni vreči, poslušal glasbo (APZjev CD "LIBERA ME" je v takih okoliščinah balzam za ušesa!) in pritiskal na sprožilec fotoaparata. :-) Motil me je le smrad po pivu, ki je bilo polito okoli Aljaževega stolpa (!!!). :-(

Proti Ljubljanski kotlini


Nekje doli ob morju so mi pripravili več kot 10 minut dolg ognjemet (ki je bil videti presneto majhen :-) ), Rimska cesta je bila polna prometa (letala, sateliti), utrinkov sem v 3 h in pol naštel 35 --> torej približno 10/h. :-) Eden je bil prav spektakularen -- trajal je ~4 s, med padanjem je nekajkrat zavil in za seboj pustil oblaček. :-)

Primorska


Rimska cesta nad Tržaškim zalivom


Bohinjska kotlina, Ljubljana


Severna panorama


Aljažev stopl pod zvezdnatim stropom


Malo pred polnočjo se je pa začelo ... JZ se je pripravljal na pohod in me najprej opozarjal s kratkotrajnimi obdobji šibkega vetra. :-( Po 1. uri zjutraj pa --> na polno! :-( Zaradi vetra je bilo bolj mraz, veter me je občasno prav stresel v spalni vreči. Okoli stopla je žvižgalo in spanca je bilo bolj malo. :-( Šele tam okoli 4. ure sem našel položaj, v katerem mi veter ni mogel do živega in me ni prav nič motil... pa sem zaspal... točno do sončnega vzhoda. :-)


Pol sonca je že kukalo čez Karavanke, ko sem skočil na plano. Jutro je bilo čudovito, barve so bile tiste "prave" kontrastne, le veter se je kar krepil in je pihal že okoli 20 m/s! :-(




Sonce za žigom


Mali Triglav, Kredarica


Bohinjska kotlina


Pogled na jug


Oba vrhova Kanjavca


SBG


Vrh nad Škrbino


Prvi gornik na Malem Triglavu


Sence nad Savo




Najvišji del SBG, zadaj meglice nad Tolminom


Snežnik


Veliki Klek


Julijska kraljica


Hochalmspitze


Slana na Pokljuki


Senca Triglava nad Trento


Radiacijska meglica na Pokljuki




Raskovec


Pogled proti severu


Kredarica


Gorniki na sedlu med Kredarico in M. Triglavom


Na grebenu




Na Malem Triglavu




Šmarna gora


Precej dobra vidljivost proti jugu










Sončen vrh -- škoda, da se ne da pokazati vetra. :-)


Nad Vrati


Slabo uro po vzhodu sonca sem še pred prihodom procesij s Kredarice začel sestopati proti Doliču; veter je imel na Triglavski škrbini mlade, tam je pihalo že okoli 25 m/s!

Mali Triglav iznad škrbine


Očak z JZ


Razor in Planja


Na Doliču sem bil razmeroma zgodaj (ob 8 h), tako da sem sklenil spoznati še pot čez S steno Kanjavca. :-)

Zelenice


Pod Doličem


Pihavec




Pot me je navdušila; pot po (ponekod ozkih in izpostavljenih, večinoma pa polnih grušča) policah sredi mogočnega ostenja je vredna presežnikov, varovala so bolj formalnost (večinoma ne pomagajo pri napredovanju, pač pa so zasilni izhod na izpostavljenih mestih), razgled zelo lep.






Proti Vršacu


Zadnjica je doaaleč spodaj, tik nad glavo (ponekod se je treba tudi skloniti) pa pol kilometra kamenja... :-) Fantastično!
Razor za poličko



Na sedlu med Kanjavcem in Vodnikovim Vršacem me je potegnilo na desno -- na Vršacu sem pozajtrkoval in občudoval strmine Kanjavca. Okoli vrhov so se zaradi vlažnega JZ vetra že pred 10. uro nabirale meglice, kar ni bil najboljši obet za nadaljnji razvoj vremena.

Pogled z Vršaca proti SV -- stena Kanjavca, Triglav


Na vrhu Doline triglavskih jezer


Kanjavec z Vršaca


Občasna kapa na vrhu


Najvišje jezero


Prehodavci in Malo Špičje


Vršac in Kanjavec


S Prehodavcev sem letel v dolino -- v Zadnjico. Široka mulatiera je idealna tako za hitro sestopanje kot tudi za (razmeroma) brezskrbno ogledovanje okolice; najbolj so me fascinirala Korita pod Luknjo in obe prehojeni poti -- čez Komar in Skok (vsa čast prvopristonikom za najdene smeri!).

Kapelica malo nad sedlom


Trebiški dol


Zadnjica


Kaaaakkooo sem bil vesel kolesa, ki sem si ga prejšnji dan pripeljal v zatrep -- pot do avta sem tako premagal v 5 minutah! :-)

Vsekakor sta poti čez Komar in Skok od vseh "triglavskih" naredili največji vtis name doslej, da ne govorim o neobljudenosti obeh -- na poti čez Komar sem srečal 2 tujca, čez Skok nikogar! Noč na Očaku je bila kljub vetru ena lepših doslej, Kanjavčeve police pa mogočne karseda.
Super fajn! :-)

Graf temperature na vrhu (2864 m):

0 odzivi

Objavite komentar