Sto utrinkov s Stola, (12./13. 8.)

Že nekaj let sem bil po 15. avgustu kar malo razočaran, ker sem vedno znova zamudil (pozabil!) opazovanje Perzeidov na višku okoli tega datuma. Letos mi je po čisti sreči Cene omenil, da gre s prijatelji na Šmarno goro gledat utrinke – glej ga, zlomka! Po nekaj klikih na internetu mi je bilo vse jasno in odločen sem bil, da jih tokrat ne bom zamudil. Dobro sem si pogledal še vremenske karte, saj za opazovanje utrinkov seveda potrebuješ jasno noč; na koncu sem se odločil, da jih bom pričakal na (karavanškem) Stolu (2236 m).

Natisnil sem si “karto” dela neba, od koder naj bi letelo največ utrinkov; nočnega neba (predvsem ozvezdij) ne poznam.

Ura se je že bližala sedmi zvečer, ko sem se spravil proti Gorenjski; da ne bi šlo vse po načrtu, sem pomotoma parkiral precej niže in se kar naravnost skozi gozd prebijal proti Zabreški planini. Srni sta se ustrašili mene, jaz pa jase, ki je nisem imel na načrtovani poti. Ob pomoči GPSa sem “se našel” in zagrizel po “ta strmi” proti Prešernovi koči. Kmalu sem bil soočen s še eno posledico hitenja – namesto da bi se preobul v gojzarje (s spodobnim profilom), sem jo mahal navzgor v treking supergah, ki so svoje že odslužile (profila večinoma ni več). Popoldanska nevihta je pustila mokro travo in blatno pot, tako da sem imel že med vzponom nekaj težav.

Sonce je zašlo že kmalu po tem, ko sem krenil s planine, v dolini so se prižigale luči, žal pa je bilo še vedno povsem oblačno. H koči sem prišel malo pred pol deseto uro zvečer in se ustrašil, da nikogar ni tam – vse je bilo zatemnjeno. Pa vendar sta me v koči pričakala prijazna oskrbnika. Dokler je bilo oblačno, nisem imel kaj početi zunaj, upal sem le, da se bo razjasnilo. Oskrbnik mi je pokazal vremenski dnevnik – 2x dnevno že nekaj let vestno beleži vremenske razmere pri Prešernovi koči na Stolu, in sicer: temperaturo zraka, zračno vlažnost (žal se mu je higrometer pred kratkim pokvaril), zračni pritisk, stanje neba in posebne vremenske pojave (npr. poletni sneg, veter).




Občudovanja vredno!

Malo pred polnočjo sem šel ven preverit stanje; bilo je še vedno oblačno, zelo lepo pa se je videlo luči v dolini; videlo se je letala, ki so pristajala na ljubljanskem letališču, drveče avtomobile na gorenjki, ognjemet na Bledu, izredno močne reflektorje He Moste (!!!).




Nekaj časa sem fotografiral pred kočo, nato pa sem se napotil proti vrhu Stola; pogled v Avstrijo je razkril, da je ~100 km severno že jasno, a utrinkov seveda še nisem mogel videti.


Spodnje bohinjske gore so bile v oblakih, ki so silili s primorske strani, za osrednjii Julijci pa se je neprestano bliskalo.

Nevihte v Furlaniji-Julijski krajini in v Posočju


Vir: OSMER.fvg.it

Kar na lepem je zapihal SZ veter in zagrnila me je megla, zato sem se hitro vrnil proti koči. Nekaj minut pred 2. uro zjutraj pa se je začelo od SZ jasniti!


Oblačnost se je umikala počasi – več kot uro in pol je trajalo, da se je jasnina pomaknila čez Karavanke proti Ljubljani.




Hitro sem na nebu začel iskati območje, od koder naj bi leteli utrinki; še dobro, da je bil Mars tam blizu – tega še znam prepoznati. In res – hitro sem opazil prve utrinke; nekateri so leteli čez pol neba in so bili zelo svetli, drugi pa so bili komaj opazni. Iz koče sem si prinesel spalno podlogo in vrečo ter ju postavil kar na eno izmed miz pri mestu za pristajanje helikopterja.






Čeprav je malo pihalo, me v vreči ni zeblo (zjutraj je bilo +4 °C) in prav noro je bilo leže opazovati nočno nebo z mnogo utrinki – do 4. ure zjutraj (torej v 2 urah), ko se je začelo spet malo oblačiti, sem jih naštel 100 (videl pa še malo več)!


Okoli pol pete se je na vzhodu že svetlilo, v dolini pa so se pojavile talne meglice; prej nikoli nisem opazil meglice v strugi Save.




Osrednje Julijce je pokril oblak, v ozadju pa se je še vedno bliskalo (če ne bi bile luči He Moste tako močne, bi lahko to fotografiral.).


Ob pol šestih je bilo na vzhodu že polno jutranjih barv, pol ure kasneje naj bi bil vzhod sonca – ja, tokrat žal za oblaki. Nekateri karavanški vrhovi so dobili kape.

Kljub klavrnemu začetku se je jutro lepo obarvalo; zaradi dežja nekje JZ od Stola se je pojavila celo mavrica!




Košuta


Julijci


Prešernova koča visoko nad Savo


Vrtača




Radovljica




Bled


Vrtača s kapo


Veliki Stol


Jutranje barve nad Julijci


Križ na Vrtači


Jutro




Pihal je zmeren SZ veter


Bled


Triglav


Osrednji Julijci


Dotik sonca


Na Malem Stolu


Pogled na JZ


Mavrica


Stolova senca, Julijci


Vetrolom na Jelovici




Megla v strugi Save


Oblačni slap na Soriški planini


Špice Košute


Ko je bilo jutranje predstave konec, sem se počasi (ampak res počasi) odpravil proti dolini; superge so se izkazale kot dober nadomestek drsalk ali pa big-footk… Počasi, pa je šlo.


Jesenice


Številni utrinki so me navdušili, kako noro mora biti šele ob večjih “meteoritskih nalivih”!

Potem sem skočil se po podatke v pokljuška mrazišča; kolo se je izkazalo za najbolj primerno prevozno sredstvo. :-)

Eksplozivna konvekcija nad Stolom