Štiri dni južno od Bohinja (29. 7. - 1. 8.)

1. dan: Kal - Črna prst
2. dan: (prehod hladne fronte) Črna prst
3. dan: Črna prst - Krn
4. dan: Krn - Krnsko jezero - Velika baba - Lanževica - Bohinj

Meteorološki modeli so konec prejšnjega tedna za ponedeljek napovedovali zelo intenziven prehod hladne fronte čez naše kraje -- hitro ohladitev, veliko padavin, sunkovit veter, po fronti pa močan severni veter.

Glavno dogajanje se je potem (žal?) premaknilo nekaj 100 km proti vzhodu, a vsega se pač ne da predvideti do najmanjših podrobnosti. \') Da bi doživel prehod fronte koliko se le da in potem izmeril hitrost severnega vetra visoko na Spodnjem bohinjskem grebenu, sem se v nedeljo zvečer podal proti Črni prsti. :-) V hribih sem nameraval ostati do petka popoldne, saj je vremenska napoved obljubljala super vreme do takrat; žal se je potem malo obrnilo.

Oče me je zapeljal do vasi Kal malo naprej od Stržišča, vmes smo pobrali še nekaj prtljage udeležencev duhovnih vaj v omenjeni vasi (ti so se ob koncu duhovnih vaj podali na nesrečno turo na Črno prst). Iz vasi sem krenil močno otovorjen, tako da sem kar dobro sopihal proti vrhu (ugotovil sem, da moj nos resonira na točno določeni frekvenci -- vedno isti ton! :-) ). Po uri in pol strmega vzpona sem okoli 20 h prišel na vrh Črne prsti; na zahodu je bilo oblačno in slikovit sončni zahod je splaval po vodi. :-( Osrednji Julijci so bili prav tako v oblakih do ~2000 m, tako da sem se kmalu pobral v kočo.


Notri sem naletel na ista (zelo prijetna!) oskrbnika koče kot lansko leto in vzdušje je bilo takoj domače. :-) Imeli so 3 češke goste in 8 angleških z 2 slovenskima vodnikoma -- vsi so za naslednji dan načrtovali turo do pl. Razor (napovedan pa je bil prehod hladne fronte).

Ponoči sem se zbujal in preverjal stanje -- sredi noči smo se znašli v megli, jutro ni bilo nič boljše (vsaj spal sem lahko, dokler je bilo treba). :-( Pri zajtrku sem izvedel, da je skupina angležev že zjutraj krenila proti Črni prsti, Čehe pa sem ujel pri obuvanju gojzarjev; kljub temu, da sem jim povedal, da bo čez uro ali dve prišla fronta s padavinami, nevihtami, ohladitvijo in vetrom... pa se niso pustili -- šli so naprej. :-) In malo kasneje je res začelo deževati... začel je pihati SV veter, občasno se je pojavila tudi sodra.


Po prehodu fronte se je v višinah zjasnilo, a so se pojavili srednji oblaki in Črna prst v njih... do večera je bila megla. :-(

Razjasnitev v višinah


Triglav gleda iznad oblakov




Košuta, dež južno od nje


Po fronti




Pogled na jug




Lisec


V višini Črne prsti se spet zapira :-(


Tako sem imel dovolj časa za spanje, poslušanje glasbe (s seboj sem ravno s tem namenom vzel MP3 predvajalnik \') ), študij planinskih vodnikov -- s seboj sem imel Sidartina Gore nad Sočo in Zahodne Julijske Alpe. Mislim, da je jasno, kje se bom potikal odslej -- zahodni Julijci izgledajo noro! :-)

Radarski sliki (v 2 delih) -- padavine ob prehodu fronte (vir: OSMER.fvg.it)




Sredi prihodnje noči sem opazil, da se je zjasnilo in jutro je bilo temo primerno -- pravo zimsko jutro s temperaturo tik nad lediščem! :-)

Graf temperature zraka na Črni prsti


Razjasnitev s kamere na Kredarici (vir: ARSO)


Jutro nad Bohinjem




Na zahodu luna, Poljanski vrh


Selška dolina in Ljubljanska kotlina -- ven štrli Šmarna gora :-)




Radiacijske meglice na Pokljuki


3glav


Bohinjska dolina pod oblaki


Vzhod sonca




Super kontrasti na vzhodu


SBG


Morje oblakov daleč pod mano




S soncem obsijani sosedi


Pravo zimsko jutro (le brez snega)


Pihal je zmeren severni veter, ki je bil ponekod kar sunkovit. Okoli 8. ure sem se poslovil od oskrbnikov (Damjana in Goran, hvala!) in nadaljeval proti Rodici; na grebenu je bilo zaradi vetra zelo mraz, bil sem oblečen prav po zimsko! Zato pa vsaj kač ni bilo. \')


Pogled nazaj proti Črni prsti


Na sedlu med Matajurskim vrhom in Velikim Raskovcem -- pogled proti Novemu vrhu


Na vsakem sedlu je za malenkost bolj pihalo, toda veter na sedlu med Velikim Raskovcem in Novim vrhom pa ni imel konkurence -- tam je nabijalo kot za stavo, med sunki sem malodane lovil ravnotežje in po občutku sem prepričan, da so sunki do(pre?)segali hitrost 120 km/h.

Morje


Proti Rodici


Greben do Bogatinskega sedla je z Rodice še dooolg in tam nekje pri odcepu za Planinsko kočo Merjasec sem že "cincal", ali ne bi bilo morda bolje sestopiti -- res ni bilo prijetno na vetru na grebenu. :-( Mah sklenil sem še malo podaljšati, pa bo, kar bo, in na srečo je bilo vetra vedno manj. :-)

Na severnem pobočju Vogla


Konjsko sedlo, zadaj Plaski Vogel


Zanimiv oblak


S Konjskega sedla sem sestopil kar naravnost na pot pl. Za Migovcem - Škrbina in se po njen vzpel na Škrbino; na primorski strani sedla je bilo prijetno toplo, pogled na morje je še dodatno grel. :-)

Na Konjskem sedlu


Primorska -- sončna -- stran


Most na Soči s Škrbine


Modro morje z grebena


Batognica, Krn in Vrh nad Peski


Podrta gora


Na Tolminskem Migovcu sem opazil šotore in postave -- jamarji so imeli tam obsežno akcijo, a žal sem imel prenatrpan načrt, da bi jih obiskal. :-( Naprej od Tolminskega Kuka skorajda ni več pihalo, hoja po grebenu je postala pravi užitek, če le ne bi bilo treba tolikokrat gor in dol. \')

Komna s sedla med Zelenim in Malim vrhom


Zeleni vrh


Strma pobočja nad dolino Tolminke -- Rdeči rob z okolico s Tolminskega Kuka


Sedlo Planja in nadaljevanje grebena s Kuka


Mali vrh, Zeleni vrh in Tolminski Kuk


Planina Lašca z mulatiero


Padska nižina za Rdečim robom


Dom na Komni


Pogled nazaj z Mahavščka -- kje je že Črna prst!


Z Bogatinskega sedla sem se spustil v kotanjo Veliki Lepoč in za test tam pustil termometer -- kdo ve, morda je pa obetavno mrazišče! :-)

Rezultati meritev:


Veliki Lepoč


Nadaljevanje mimo ostankov Za Lepočami je bilo zadnji "počitek" pred vzponom na Peske -- mulatiera je res udobno speljana, tako da sem kljub utrujenosti, ki sem jo čutil v nogah, hodil brez hujših težav.

Proti Prehodcem


Doliči


Rdeči rob s severa


Po postanku pri piramidi na Peskih sem se zagnal proti Batognici in jo (tokrat prvič) obhodil po severni strani; kakšna široka pot je to (do prehoda čez steno)!

Osrednji Julijci od piramide


Presenetila me je prevsem količina skalovja, ki se je na poti pojavila po tem, ko so nehali vzdrževati. Noro. :-)

Kras pod Krnom


Pogled proti jezeru


S škrbine med Batognico in Krnom sem nadaljeval naravnost proti Gomiščkovemu zavetišču, saj nisem želel ostati brez zaslužene večerje. \')


Po 11 urah in 30 minutah (od tega ~10 h hoje) sem prišel do koče; izračun, ki sem ga opravil doma ob pomoči NVatlasa, je pokazal, da se je med Črno prstjo in Krnom nabralo 30+ km pot in kar 2300 m vzponov! Si nisem mislil, da se da po grebenu narediti toliko metrov.


Po mineštri in porciji pašte sem si že malo opomogel \') in šel slikat sončni zahod, nakar je pritekel Milko z Mosta na Soči -- ura in pol s pl. Kuhinja. Skupaj sva poslikala sončni zahod, on pa je potem z živahnim psom bliskovito sestopil v dolino. :-)

Kobarid


Vasice pod Krnom


Morje na dosegu roke


Sončni zahod






Ognjeni oblaki nad Kaninom


Še malo, pa bo polna!


Živahna Italija




Zaradi severnega vetra oblaki lezejo čez SBG


Spravil sem se spat in se zbudil tik pred sončnim vzhodom, zunaj pa je bil pravi mraz -- le +2°C! :-)


Matajur in senca Krna


Soška dolina, Matajur in Padska nižina v ozadju


Na jugu pod Krnom


Človeško mravljišče za Matajurjem


Krnski podi, zadaj Kanin


Po zajtrku sem se vzpel na vrh Krna, si ogledal smer spomladanske smuke čez severno steno (poleti izgleda prav divje!), nato pa sestopil do Krnskega jezera.

Grapa, po kateri sva z Rokom smučala aprila letos


Proti jezeru


Batognica s Krna


Krn, levo se vidi Gomiščkovo zavetišče


Beeee


Na Krnski škrbini


Lemež


Pl. na Polju


Krn


Pri jezeru


Od Koče pri Krnskem jezeru sem nadaljeval na Veliko babo, kjer smo se srečali še z dvema samohodcema; po prijetnem klepetu smo krenili vsak v svojo smer -- on je šel proti M. Monturi, ona proti V. Monturi, jaz pa po grebenu proti Lanževici. \')

Nad Dupeljskim jezerom


Letalci so s pridom izkoriščali termiko


Krn visoko nad Dupeljsko planino


Vmes sem preveril še vremensko napoved (hvala, Gregor in Cene!) in kar malo razočaran ugotovil, da ne bom mogel izpeljati prvotnega načrta (ki naj ostane skrivnost, bo pa še letos uresničen). :-(

Planika na Vrhu nad Gracijo


Ker imam potikanja po Komni za to poletje vrh glave (poleti se mi zdi tam blazno dolgčas, pozimi pa pravi raj!), sem z Lanževice sestopil kar naravnost v Bohinj. :-) Potem pa na štop do Ribčevega Laza, kjer so me "prevzeli" Hallerji. Hvala! :-)