Kanjavec

pl. Blato - za Kopico - Hribarice - Kanjavec

Da ne bi bile merilne naprave v našem najvišjem mrazišču zaradi vetra prehitro zasute, sem šel danes v Fužinske planine. Do Pl. Blato sem se tokrat pripeljal brez težav; s sabo sem nosil 4-metrski kol in smuči. :) Malce nerodna oprava za gozdnato pot, a vse se da.
Pod Pl. Pri jezeru me je presenetil močan dolnik -- izgleda, da se tam čez "prazni" planota, hladen zrak teče na Pl. Blato. Zelo zanimivo, a nič kaj prijetno, če se na nekaj metrih ohladi za 10 stopinj :) Ves čas do Planine Dedno polje je hudo pritiskal mraz; tam sem februarja l. 2006 izmeril -29°C!

Nekaj 10 metrov nad Pl. Dedno polje sem se po točno uri hoda končno lahko pogrel na soncu! :)
Smuči sem nato nosil še naprej skoraj do Vratc, le zadnjih ~100 m sem "gonil pse".



Na Vratcih me je pričakala ledena podlaga, saj je veter že odpihnil ves suh sneg. Zato sem nadaljeval z derezami in cepinom.



Prečka pod Vršaki ni bila tako težavna, kot se ponavadi pozimi izkaže, zato sem bil hitro tam čez... Potem pa sem letel do sonca, saj me je že začelo zebsti. :)



Spet sem obul smuči in se čez Hribarice napotil proti Kanjavcu.



Pogled nazaj



Kanjavec



Čeprav mi je že zmanjkalo pijače (tokrat je bila poraba presenetljivo velika :( ), sem se počasi vzpenjal po eni izmed dolinic proti sedlu.



Tik pod sedlom sem naletel na vodni led, više me je pričakal tudi zmeren vzhodnik in ni šlo drugače kot s cepinom po vseh štirih.

Po slabih štirih urah sem bil na vrhu; na Z strani sem našel zavetrje in užival v pogledu na zahod. :)



Na zahodnem vrhu Kanjavca, zadaj Tržaški zaliv! :)



Sveta gora, morje za Malim, Zelenim vrhom in Tolminskim Kukom



Da je bila vidljivost res izjemna, sem ugotovil, ko sem 2. v življenju iz Julijcev zagledal goro Gola Plješevica, ki je ~230 km daleč na hrvaško-bosanski meji!!!



Visoke Ture za Mojstrovkami



Tolminski Kuk, Vrh planje



Z vrha sem našel dovolj zasnežen prehod do sedla, nato pa sem se držal dolinice, po kateri sem prišel gor; večinoma sem imel super smučljivo trdo kložo, ponekod tudi pršič. :) Prečko pod Vršaki sem (tako kot že Rok pred tednom dni -- hvala za sledi!) brez težav premagal na smučeh, tudi štamfanje nazaj na Vratca se je izkazalo za najboljšo možnost (druga bi bili če cepin in dereze). Za Kopico sem našel še dovolj zasnežene prehode, sneg ni bil ravno najboljši za smučanje... ker že 2 uri nisem imel pijače, je bilo vse bolj v stilu "čim prej priti živ dol" ... :)

Na Pl. Pri jezeru sem bil navdušen nad zimsko idilo -- planina je mrazišče, kamor sonce pozimi ne posije in zato inverzija (ob brezvetrju in šibkem vetru) tam vztraja cel dan!



S planine sem še ~100 m tiščal na smučeh, sledilo je še 10 minut peš do avta in v petih urah in pol je bil krog sklenjen. :)

Tudi na dnu bohinjske doline je inverzija pustila vidne sledove -- ivje na drevesih. :) Zelo lepi pogledi.