Zimsko veselje v mraziščih pod Rodico
nad Laškim Rovtom - Pl. Poljana - Dole
Danes smo se Tjaša, Matjaž, Matej in jaz namenili v mrazišča pod Rodico; v Laškem Rovtu smo zavili levo na gozdno cesto, ki pripelje pod Rodico. Na cesti je bil večino časa sneg/led, do ~1000 m smo se še lahko peljali precej normalno, više je bilo pa tako ledeno, da se nismo več mogli premakniti naprej. Smo šli pa nazaj (oz. vzvratno) in počasi smo pridrsali do lovske opazovalnice na ~1180 m.
Tam je bilo -2°C, snega ~5 cm. Počasi smo se pripravili na hojo in se četrt čez 9 odpravili naprej po cesti. 
V led ovito drevo na ~1450m.
Na soncu
Z rušja so visele lušne mini ledene svečke ...
S planine Poljana se je prvič videlo Raskovec -- najvišji vrh SBG vzhodno od Vrha nad Škrbino.
Med nekajmetrskim spustom na planino Poljana smo občutili temperaturno inverzijo -- postalo je bolj mraz. :D 
Nad pl. Poljana
Začelo se je vedno bolj udirati, ponekod smo naleteli na območja nevarnega napihanega snega, ki ima precej velik potencial za sprožitev. :( Taka pobočja smo prečili eden po eden, da ne bi prišlo do prevelike obremenitve.
Sončna pavza nad mraziščem Rovnik; čokolada, čaj, sendvič, powerbar tablice... njami. 
Do sedla med M. Raskovcem in Gradovcem se je večkrat sneg z glasnim pokom udrl; ponekod so nekaj metrov od nas zaradi tega nastala razpoke. Pod sedlom smo prečili zavetrno in senčno pobočje, ki je ravno zaradi svoje lege najbolj nevarno, pa še največ snega je bilo tam! Ponekod se je udiralo do pasu (in še malo čez)...
Prečenje severnih pobočij Malega Raskovca je minilo v znamenju pokanja snega, udiranja do pasu, skratka za psiho in telo napornih zadev... Nevarna pobočja smo spet prečili eden po eden.
Matjaž meri naklon pobočja --> 37°. :) 
Pod Malim Raskovcem, zadaj Vrh Okroglice
Prečenje severnih pobočij, v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.
Ko smo prečili vsa plazovita pobočja, nas je čakal le še strm vzpon naravnost proti soncu.
Prišli smo na rob mrazišča + sonce + veter. :) Snega je bilo še pa još, zimska idila 1A. 
Dol gre malo lažje kot gor. :) 
Okrog Mateja se je pa kar kadilo!
Vseeno je končal na tleh ... 
Bolj za hec kot zares (oz. to je vedno "za hec") sem se nekaj metrov podričal po riti in šlo je presenetljivo dobro! :) Seveda ostali trije niso dolgo čakali in hitro so priritali do mene. :)
Matej je bil celo tako navdušen, da je šel še enkrat gor tistih 10 m in se pripeljal po toboganu.
Ker se pobočje, po katerem smo se spuščali (Z pobočje M. Raskovca) proti mrazišču, konča v konkavni reliefni obliki, ni bilo nevarnosti, da bi se kdo odpeljal predaleč. "Turno ritanje" je bilo tako glavna panoga včerajšnjega dne. :)
Najprej sem se spustil jaz s cepinom ...
... potem Tjaša ...
...
... tako se pa konča. :)
Matej v svojem slogu -- z nahrbtnikom v naročju. :D 
Njega je povsem obrnilo. :)
Matjaž pa lepo elegantno z oblakom snega pred seboj. 8) 
Po treh urah in pol smo bili pri postaji; Matjaž je z lavinsko sondo meril debelino snežne odeje v okolici (v povprečju 80 cm), Tjaša in Matej pa sta mi pomagala pri postaji.
Potem smo se počasi začeli vzpenjati iz mrazišča -- to se je izkazalo za silno zapleteno zadevšno, udiralo se je povsod, kjer je bilo to mogoče.
Krasno okrašeno drevo v mrazišču
Trije gazeči, zadaj drče od turnega ritanja
Ko smo končno spet prišli na našo gaz, je bilo malo lažje...
Do 13h je bilo vreme fenomenalno; jasno (v dolini megla), pihal je šibak veter (na robu mrazišč dolnik, više JZ), temperatura je bila med -3 in +2°C. Okoli 13h pa se je okrepil JZ, zato se je nad Spodnjimi bohinjskimi gorami začela delati oblačnost, megla v Bohinju se je posušila.
Pogled na osrednje Julijce s Triglavom, spodaj Bohinjsko jezero.
Tjaša in Matej fotografirata na robu mrazišča, zadaj Spodnje bohinjske gore z oblačnostjo.
Sestopili smo po smeri vzpona, seveda je bilo bistveno lažje kot navzgor. :) Z Matejem sva skočila še v eno mrazišče; tam je Matej izmeril debelino snega -- 60 cm. Potem smo hitro sestopili čez pl. Poljana (40 cm snega) in naprej po gozdu do avta. Ker je bil sneg precej trd, je bil sestop hiter in malo čez 15. uro smo že bili spodaj.
Tudi velikanske pice v eni izmed bohinjskih picerij nas niso dovolj utrudile -- šli smo še v jelovško mrazišče; parkirali smo sredi gozda v trdi temi in se nato z 1 (!!) čelko počasi spuščali proti mrazišču skozi smrekov gozd. Kako ledeno je bilo, najbolje ve Matjaž... 
Postajo smo našli, potem pa občudovali čudovito nočno nebo --> poooolno zvezd, Rimska cesta, Orion, Mali voz... v mrazišču pa radiacijska meglica. :) Priti nazaj do avta je bilo lažje kot priti dol, a nekako nam je uspelo zgrešiti pravo smer.
Še malo bliže; DTK 25
In še graf nadmorske višine ob določenem času
Lepo se vidi enakomeren vzpon na pl. Poljana (8:20-9:20), rahel sestop na planino, hoja po dolgi ravnini (-9:40), sledil je vzpon na rob mrazišča (9:40-10:05), potem pa 20 minutna pavza na sončku. Po pavzi nekaj ovinkov do sedla, mini-sestop, potem pa naporno gaženje pod M. Raskovcem vse do 1700+m. Od 11:10 do 11:30 smo sestopali (+turno ritali) v mrazišče, kjer pa se je GPS izgubil (iztaknila se je antena :( ). Šele v naslednjem mrazišču sem jo spet nastavil, 13:20 hiiiter sestop na pl. Poljana, raaavnina, kratek vzpon in nato od ~13:45 do 14:20 ekspresen sestop do avta. (navedene ure so UTC, da dobiš našo zimsko --> +1) :)
Hvala vsem trem za pomoč! :)
